Jedro

Notar mora pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu najprej ugotoviti, ali je bil plačan davek na promet nepremičnin oziroma je bil izstavljen račun v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost. Šele potem lahko overi podpis in s tem izpolni pogoj za prenos lastninske pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o izvršbi z dne 31. 03. 2009 razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo in izvršilni postopek ustavilo ter odločilo, da je upnik dolžan dolžniku v 8 dneh povrniti 664,08 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožil upnik. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi in obdrži sklep o izvršbi v veljavi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Navaja, da sodišče prve stopnje za svojo odločitev ne navede nobene materialnopravne podlage. Zmotna in v nasprotju z materialnopravnimi določbami je ugotovitev sodišča prve stopnje, da mu je dolžnik v okviru paricijskega roka posredoval zemljiškoknjižno dovolilo v skladu z izvršilnim naslovom. Sodišče prve stopnje povsem spregleda, da tako zamudna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 12. 01. 2001 kot tudi pravnomočen izvršilni naslov v predmetni zadevi, to je sklep o določitvi sodnih penalov z dne 16. 11. 2006 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip z dne 06. 06. 2007, jasno in nedvoumno določata, da je dolžnik dolžan izstaviti za zemljiškoknjižni prepis sposobno listino, s katero dovoli, da se novo nastala parcela št. X k.o. Y bremen prosto odpiše od vl. št. iste k.o. in se vpiše v nov vložek in se pri njem vknjiži lastninska pravica v korist upnika do 39186/41843. Predpostavke za popolno zemljiškoknjižno dovolilo določa tako Stvarnopravni zakonik kot Zakon o zemljiški knjigi. Ta med drugim določata, da mora biti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen, za kar pa dolžnik ni poskrbel. Listina, ki jo je dolžnik posredoval upniku, sicer izraža voljo dolžnika, vendar ni sposobna za zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na upnika. Ne glede na sodno prakso, ki jo navaja sodišče prve stopnje, vztraja pri svojem pravnem naziranju, da je glede na dejstvo, da je bila pritožba upnika zavrnjena in s tem potrjen sklep sodišča prve stopnje, dolžnikova obveznost nastopila s potekom dodatnega roka za izpolnitev obveznosti.

Dolžnik je na pritožbo upnika odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Navaja, da je napačno stališče pritožnika, da je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti le iz razlogov iz 55. člena ZIZ. Omenjeni člen ne vsebuje taksativno navedenih razlogov, ampak so ugovorni razlogi navedeni primeroma. V ugovoru sicer ni izrecno navedel, iz katerega razloga po 55. členu ZIZ vlaga ugovor, vendar iz navedb jasno izhaja, da smiselno uveljavlja neobstoj izvršilnega naslova po 2. točki in prenehanje obveznosti po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje za svojo odločitev res izrecno ne navede materialnopravne podlage, vendar odsotnost zakonskega določila ne predstavlja absolutne bistvene kršitve, na katero se pazi po uradni dolžnosti. Pravilna je odločitev, da je dolžnik v celoti izpolnil svojo obveznost. Ponovno poudarja, da bi pritožnik že na podlagi zamudne sodbe lahko dosegel vknjižbo lastninske pravice v svojo korist. Pritožnik vztraja pri predmetnem postopku zgolj zaradi premoženjske koristi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 31. 03. 2009 na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočnega sklepa o določitvi sodnih penalov opr. št. z dne 16. 11. 2006 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip z dne 06. 06. 2007, zoper dolžnika dovolilo izvršbo za izterjavo glavnice v znesku 98.516,66 EUR, zneska 125,18 EUR na dan od vložitve predloga za izvršbo dalje do dneva izpolnitve, zakonskih zamudnih obresti od vsakega posameznega zneska 125,18 EUR od 08. 12. 2006 za vsak dan zamude ter izvršilnih stroškov predloga s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zoper sklep o izvršbi ima dolžnik pravico ugovora (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Po določbi drugega odstavka 53. člena ZIZ mora dolžnik svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložiti. Navesti mora dejstva, s katerimi ga utemeljuje in zanje predložiti ustrezne dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma (ne taksativno) našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

Materialnopravna podlaga za uporabo instituta sodnih penalov je v 269. členu Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001, v nadaljevanju OZ), ki daje upniku možnost, da v primeru, če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene s pravnomočno odločbo, zahteva, naj sodišče dolžniku določi primeren dodatni rok za izpolnitev ter izreče, da bo moral, če v tem roku obveznosti ne bo izpolnil, od dneva, ko se rok izteče, upniku plačati določeno denarno vsoto za vsak dan (ali za kakšno drugo časovno enoto) zamude. Sodni penali so predvsem instrument pritiska na dolžnika, da bi izvršil obveznost in za upnika predstavljajo dodatno možnost, kako priti do izvršitve obveznosti.

V konkretnem postopku upnik izterjuje sodne penale, ki so bili za primer neizpolnitve naložene obveznosti določeni v pravnomočnem sklepu Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. z dne 16. 11. 2006 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip z dne 06. 06. 2007. Z navedenim izvršilnim naslovom, na katerega je izvršilno sodišče vezano, je bilo dolžniku naloženo, da v dodatnem roku 15 dni izstavi upniku za zemljiškoknjižni prepis sposobno listino, s katero dovoli, da se novo nastala parcela št. X – travnik v izmeri 1582 m2, bremen prosto odpiše od vl. št. k.o. Y in se vpiše v nov vložek ter pri njem vknjiži lastninska pravica v korist upnika do 39186/41843. Dodatni rok za izpolnitev obveznosti začne teči z vročitvijo sklepa stranki, ki ji je obveznost naložena (drugi odstavek 19. člena ZIZ). Prav ima sodišče prve stopnje, da v primeru vložene pritožbe, rok za prostovoljno izpolnitev ne more začeti teči, preden stranka ni seznanjena z odločitvijo o pravnem sredstvu, torej z vročitvijo odločbe sodišča druge stopnje, saj se šele takrat dokončno seznani, kakšna je njena obveznost, ki se je izpodbijala. Sklep o določitvi sodnih penalov je glede na izrek sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. z dne 06. 06. 2007 (s katerim je bila zavrnjena pritožba in v celoti potrjen sklep sodišča prve stopnje, torej tudi odločitev o dodatnem roku), postal pravnomočen z odločitvijo druge stopnje, kar pomeni, da je rok pričel teči šele z vročitvijo drugostopenjske odločbe dolžniku.

Utemeljeno pa pritožba opozarja na nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da je dolžnik z izstavitvijo predloženega zemljiškoknjižnega dovolila dne 28. 12. 2006 v celoti izpolnil svojo obveznost iz zgoraj navedenega izvršilnega naslova. Zaključilo je, da izvršilni naslov dolžniku ne nalaga obveznosti plačila davka in da bi moral upnik to obveznost dolžnika doseči v okviru možnosti v postopku izdaje sklepa o določitvi sodnih penalov. Pri tem pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da je bila dolžniku pravnomočno naložena obveznost izstaviti za zemljiškoknjižni prepis sposobno listino. Za vpis v zemljiško knjigo morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni v Stvarnopravnem zakoniku (Ur. l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ) in zemljiškoknjižnih predpisih. Po pravilih zemljiškoknjižnega prava se stvarna pravica pridobi v vknjižbo. Vknjižbo lahko predlaga vsakdo, ki ima pravni interes (128. člen Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1). To je lahko odsvojitelj ali pridobitelj lastninske pravice. Vknjižba lastninske pravice se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila. Podpis odsvojitelja na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (23. člen SPZ in 41. člen ZZK-1). Overitev podpisa opravi notar na podlagi splošnih pravil o notarskem poslovanju in nekaterih posebnih pravil ZZK-1. Tako mora notar na podlagi 37. člena ZZK-1 pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu najprej ugotoviti, ali je bil plačan davek na promet nepremičnin oziroma je bil izstavljen račun v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost (glej Zakon o davku na promet nepremičnin). Šele potem lahko overi podpis in s tem izpolni pogoj za prenos lastninske pravice. Glede na navedeno ne drži argument sodišča prve stopnje, da bi morala obveznost plačila davka izhajati iz izvršilnega naslova. Izvršilni naslov dolžniku nalaga, da mora izstaviti za zemljiškoknjižni prepis sposobno listino, to pa je le overjeno zemljiškoknjižno dovolilo.

Ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da je dolžnik z izstavitvijo neoverjenega zemljiškoknjižnega dovolila izpolnil svojo obveznost, ostalih ugovornih razlogov (da bi dolžnik že na podlagi sodbe lahko dosegel vpis lastninske pravice, izterjava sodnih penalov po vložitvi predloga,...) ni presojalo in je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je zato utemeljeni pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških upnika in dolžnika se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).