Jedro

Pravočasna je le prijava izločitvene pravice v roku iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIP. Zato je določba tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP o nedopustnosti začetka prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, treba glede pravočasnosti prijave izločitvene pravice razumeti le v povezavi s prvim odstavkom 299. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog R za prekinitev oziroma odložitev postopka prodaje nepremičnin, ki so navedene v prilogi 1 in 2, kot sestavnem delu izreka tega sklepa (1. točka izreka). Predlogu O za ustavitev postopka prodaje parc. št. X k.o. S je ugodilo in prodajo po sklepu sodišča z dne 10.9.2012 v tem delu ustavilo. V preostalem delu (glede parc. št. Y k.o. Z. in parc. št. Z k.o. K), pa je predlog zavrnilo (2. točka izreka). Predlog O za prekinitev oziroma zadržanje postopka prodaje nepremičnin, ki so navedene v prilogi 3 (razen parc. št. X k.o. S, št. 5 k.o. Z in št. Y k.o. K), kot sestavnem delu izreka tega sklepa, je zavrnilo (3. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožili upnici R in O. Upnica R izpodbija 1. točko izreka sklepa, O pa 3. točko izreka sklepa. Obe uveljavljata pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. R je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, O pa spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njenemu predlogu za prekinitev oziroma zadržanje postopka prodaje nepremičnin, ki so predmet prijave izločitvene pravice z dne 25.2.2013 ugodi, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi upnice R

4. Prvostopenjsko sodišče je glede nepremičnin v prilogi 1, ki je sestavni del 1. točke izreka izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je upnica sicer pravočasno prijavila izločitveno pravico, ki je bila prerekana, vendar upnica ni v predpisanem roku vložila tožbe za uveljavitev te pravice. Glede teh nepremičnin je zato upnici na podlagi tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP izločitvena pravica prenehala. Glede nepremičnin v prilogi 2, kot sestavnem delu 1. točke izreka sklepa, pa je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je upnica izločitveno pravico na teh nepremičninah prijavila šele 18.2.2013, torej po izteku roka iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIPP za prijavo izločitvene pravice, zaradi česar sicer izločitvena pravica ni prenehala, pač pa je prenehala ovira za prodajo tega premoženja.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep o prvi prodaji nepremičnin St 462/2009 z dne 10.9.2012, glede katerih prodaja nepremičnin ni bila ustavljena s sklepom St 462/2009 z dne 27.12.2012, postal pravnomočen 26.9.2012, glede dela nepremičnin, ki so bile predmet sklepa z dne 27.12.2012 pa je odločitev o ustavitvi postopka prodaje postala pravnomočna dne 11.1.2013. Da obstajajo kakršnekoli ovire za prodajo nepremičnin, ki so bile predmet prodaje po sklepu o prvi prodaji z dne 10.9.2012, bi upnica morala torej uveljavljati s pritožbo zoper sklep o prodaji. Ker tega ni storila, njenih pritožbenih navedb, da je bila izločitvena pravice na nepremičninah, ki so predmet prodaje po pravnomočnem sklepu o prodaji z dne 10.9.2012, že priznana v prvotnem stečajnem postopku nad dolžnikom HK zadruga I, p.o., opr. št. St 10/92, ni moglo več upoštevati, saj v pravnomočen sklep o prodaji ne sme več posegati.

6. Drugačnega postopanja (posega v pravnomočen sklep o prodaji nepremičnin), ne utemeljuje niti pritožbeni očitek, da se o dne 18.2.2013 prijavljeni izločitveni pravice upravitelj še ni opredelil in da je upničina tedaj prijavljena izločitvena pravica pravočasna, ker je bila uveljavljena do objave načrta prve splošne razveljavitve stečajne mase, sklicujoč se na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani Cst 301/2012 z dne 18.10.2012. Po prvem odstavku 299. člena ZFPPIPP morajo upniki v stečajnem postopku uveljaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Upniku izločitvena pravica po izrecni določbi četrtega odstavka 299. člena, ne preneha, če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice. Že navedeno določilo govori o zamudi roka za prijavo izločitvene pravice, torej nepravočasnosti prijave izločitvene pravice, zato je logičen zaključek, da je pravočasna le prijava izločitvene pravice v roku iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIP. Zato je določba tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP o nedopustnosti začetka prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, treba glede pravočasnosti prijave izločitvene pravice razumeti le v povezavi s prvim odstavkom 299. člena ZFPPIPP. Četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP namreč ne pove nič drugega kot to, da tudi po zamudi roka za prijavo izločitvene pravice le-ta (še) ne preneha. Materialnopravna določba sedmega odstavka 299. člena ZFPPIPP pa opredeljuje situacijo, ko upniku preneha izločitvena pravica in pravica do plačila denarnega zneska, doseženega s prodajo tega premoženja, zmanjšanega za stroške v zvezi s prodajo (primerjaj še peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Drugače povedano: če upnik po preteku roka iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIPP do objave načrta splošne razdelitve stečajne mase ne prijavi izločitvene pravice oziroma pravice do plačila denarnega zneska, dobljenega s prodajo premoženja, mu ta pravica preneha.

7. V obravnavanem primeru je bil oklic o začetku stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe HK zadruga I – v stečaju, objavljen 17.6.2009, upnica pa je izločitveno pravico prijavila šele 18.2.2013, torej že po pravnomočnosti sklepa o prodaji z dne 10.9.2012. Zato ima v taki situaciji upnica po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP možnost uveljavljati le še denarni znesek, dosežen s prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice, zmanjšan za stroške v zvezi s to prodajo. Drugače povedano: zamuda roka za prijavo izločitvene pravice ni ovira za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice, glede na določilo tretjega odstavka 330. člena v zvezi s četrtim in petim odstavkom 299. člena ZFPPIPP.

O pritožbi upnice O

8. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijaneg sklepa je prvostopenjsko sodišče predlog upnice za prekinitev oziroma zadržanje postopka prodaje nepremičnin zavrnilo glede parc. št. 5 k.o. Z in parc. št. Y k.o. K, ker navedeni parceli sploh nista predmet prodaje po sklepu o prodaji z dne 10.9.2012, glede parc. št. O, k.o. K, ker upnica po sklepu o preizkusu terjatev oziroma izločitvenih pravic z dne 19.11.2010 ni v predpisanem roku vložila tožbe za uveljavitev izločitvene pravice na teh parcelah, ki ji je bila prerekana, zaradi česar ji je na podlagi tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP izločitvena pravica na teh nepremičninah prenehala, glede preostalih nepremičnin, ki jih je prijavila upnica šele 25.2.2013, pa izločitvena pravica upnici sicer ni prenehala, vendar pa je s potekom roka za prijavo prenehala ovira za prodajo teh nepremičnin.

9. V pritožbi upnica izpodbija materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da ji je glede nepremičnin parc. št. O k.o. K izločitvena pravica prenehala, ker zaradi prerekane izločitvene pravice ni vložila tožbe za uveljavljanje te pravice. Navedla je, da je sicer po izteku zakonskega roka, a še vedno pravočasno ponovno prijavila izločitveno pravico na teh nepremičninah in istočasno predlagala prekinitev oziroma zadržanje njihove prodaje in se prvostopenjsko sodišče zato ne bi smelo o tej izločitveni pravici vsebinsko izjaviti, saj se o njej na teh nepremičninah stečajni upravitelj še ni izjavil. 10. Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da je upravitelj prijavljeno izločitveno pravico na predmetnih nepremičninah upnici prerekal, kar je razvidno iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka sklepa prvostopenjskega sodišča o preizkusu terjatev oziroma izločitvenih pravic z dne 19.11.2010. Protispisna je zato pritožbena trditev, da se upravitelj o prijavljeni izločitveni pravici na predmetnih nepremičninah še ni izjasnil. Pritožnica pa niti ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da po sklepu o preizkusu terjatev z dne 19.11.2010 ni v predpisanem roku vložila tožbe zaradi uveljavljanja izločitvene pravice na teh nepremičninah. V posledici te ugotovitve je materialno pravno pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, temelječ na tretjem odstavku 310. člena ZFPPIPP, da je izločitveno pravico na teh nepremičnihah pritožnica izgubila.

11. Pritožnica pa sama navaja, da je izločitveno pravico za navedene nepremičnine ponovno prijavila in da se o tej prijavi upravitelj še ni izrekel. Več kot očitno je, da se upnica s ponovno prijavo izločitvene pravice, o kateri je bil že opravljen preizkus, upnica pa tudi že napotena na uveljavitev zahtevka za uveljavitev obstoja prerekane izločitvene pravice na predmetnih nepremičninah, skuša izogniti pravnim posledicam nepravočasne vložitve tožbe ter predstavlja očitno zlorabo procesnih pravic (primerjaj 11. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIP), zato z navedenimi pritožbenimi trditvami upnica ne more uspeti.

12. Glede drugih nepremičnin, na katerih je uveljavljala pritožnica izločitveno pravico šele s prijavo z dne 25.2.2013, torej že po pravnomočnosti sklepa o prodaji z dne 10.9.2012, pa se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge, ki jih je navedlo že pri obravnavi pritožbe upnice R. 13. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je pravno podlago za upničin predlog za prekinitev oziroma zadržanje postopka prodaje izločevanih nepremičnin po vsebini treba presojati po 1. točki prvega odstavka (pravilno tretjega odstavka) 131. člena ZFPPIPP, saj je bil namen tega predloga izključno zavarovanje upničinega pravočasno vloženega izločitvenega zahtevka. Po 1. točki tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP je namreč mogoče izdati sklep o zavarovanju zahtevka upnika za uveljavitev izločitvene pravice, razen v primeru, če je upnik v stečajnem postopku zamudil rok za prijavo te pravice. Glede na zgoraj obrazloženo pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica šele dne 25.2.2013 uveljavljane izločitvene pravice ni prijavila pravočasno, torej je izključeno tudi zavarovanje te njene izločitvene pravice po navedenem določilu ZFPPIPP.

14. Vsemu zgoraj obrazloženemu velja dodati, da ZFPPIPP nima določb o prekinitvi postopka. Zato se glede vprašanj, ki niso urejena v tem zakonu drugače, smiselno uporabljajo pravila ZPP. Ker pa so vprašanja glede pravočasnosti uveljavljanja izločitvenih pravic in izgube le-teh ter v zvezi z njimi ovire za prodajo premoženja, jasno določene v ZFPPIPP (299. člen, 309. člen, 310. člen 330. člen), ni mogoče niti smiselno uporabiti določb ZPP o prekinitvi postopka prodaje. Zato je tudi iz tega razloga predlog upnikov za prekinitev postopka prodaje neutemeljen, izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna in zakonita.

15. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIP), je pritožbeno sodišče neutemeljeni pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).