Jedro

Pridobitve državljanstva z odločbo državnega organa ni šteti za pridobitev državljanstva v smislu 1. odstavka 10. člena ZDen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 15.1.2002. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Upravne enote L., Izpostave Š. z dne 30.7.2001, s katero je bilo odločeno, da se tožničina zahteva za denacionalizacijo parc. št. 27/2, travnik v izmeri 549 m2, vl. št. 1066 k.o. S.Š. in parc. št. 27/7, vrt v izmeri 260 m2, vl. št. 1232 k.o. S.Š., zavrne. Odločitev upravnih organov temelji na ugotovitvi, da prejšnja lastnica podržavljenih nepremičnin K.P. v času podržavljenja omenjenega premoženja ni bila jugoslovanska državljanka, saj je jugoslovansko državljanstvo pridobila 10.7.1979. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno, da prejšnja lastnica podržavljenega premoženja K.M.P. ob podržavljenju ni imela jugoslovanskega državljanstva, kar je po 1. odstavku 9. člena ZDen zakonski pogoj za upravičenost do denacionalizacije, razen v primerih iz 2. odstavka omenjenega člena ter 1. odstavka 10. člena ZDen, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Tožničina pravna prednica K.M.P. v času, ko ji je bilo premoženje podržavljeno, ni imela stalnega prebivališča na območju nekdanje cone B STO oziroma na pozneje priključenem ozemlju, jugoslovansko državljanstvo pa ji tudi ni bilo priznano po 15.9.1947 z zakonom oziroma mirovno pogodbo, saj ga je pridobila z naturalizacijo 10.7.1979 z odločbo RS NZ z dne 28.6.1979. Pridobitve državljanstva z odločbo državnega organa ni šteti za pridobitev državljanstva v smislu 1. odstavka 10. člena ZDen. Z omenjeno zakonsko določbo se zagotavlja enak pravni položaj kot prejšnjim lastnikom z jugoslovanskim državljanstvom le osebam, ki zaradi objektivnih, zgodovinsko pogojenih razlogov jugoslovanskega državljanstva ob podržavljenju niso mogle izkazati. Druge okoliščine (pomotni vpis v volilni imenik) zato ne morejo biti razlog za izjemno obravnavanje osebe po omenjeni zakonski določbi. Na načeli enakosti in pravičnosti pa se je mogoče z uspehom sklicevati le v okviru materialnih določb ZDen. Zato je presodilo, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.

Tožnica vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter navaja, da je prejšnja lastnica podržavljenega premoženja v času, ko ji je bilo premoženje podržavljeno, imela stalno prebivališče na ozemlju današnje Republike Slovenije ter da ji je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano z Zakonom o državljanstvu. ZDen v 10. členu pridobitve državljanstva z naturalizacijo ne izključuje. Zato meni, da je do denacionalizacije po omenjeni zakonski določbi upravičena. Sodišče odreka težo dejstvu, da je bila vpisana v volilni imenik, zaradi česar je zmotno menila, da ima slovensko oziroma jugoslovansko državljanstvo. Odločitev sodišča prve stopnje naj bi bila v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in načelom pravičnosti. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev v ponovni postopek.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Določbe 1. odstavka 10. člena ZDen, po kateri se šteje, da so upravičenci iz 1. odstavka 9. člena, tudi osebe, ki v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, niso bile jugoslovanski državljani, pa so imele stalno prebivališče na ozemlju današnje Republike Slovenije in jim je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 15.9.1947 z zakonom oziroma mednarodno pogodbo, namreč ni mogoče razlagati kot jo razlaga tožena stranka. Priznanje jugoslovanskega državljanstva po samem zakonu oziroma mednarodni pogodbi se namreč nanaša le na osebe, ki so kot italijanski državljani živele na priključenem ozemlju (3. člen Mirovne pogodbe z Republiko Italijo, Uradni list FLRJ, št. 74/47). V obravnavani zadevi pa niti ni sporno, da tožničina pravna prednica (K.M.P.) ob podržavljenju ni imela stalnega prebivališča na priključenem ozemlju niti, da je jugoslovansko državljanstvo pridobila z naturalizacijo z odločbo državnega organa. S pridobitvijo jugoslovanskega državljanstva na podlagi odločbe državnega organa oziroma z naturalizacijo, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča imenovana ni izpolnila zakonskih pogojev iz 1. odstavka 10. člena ZDen. Zato je bilo v zadevi pravilno presojeno, da ji ne gre položaj upravičenca do denacionalizacije niti po 9. niti po 1. odstavku 10. člena ZDen.

Tožnica v pritožbi navaja ugovore, ki jih je pred tem navajala že v pritožbi in ki jih je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Zato na drugačno odločitev nimajo vpliva.

Ker ni podan uveljavljeni pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.