Jedro

Pritožbeni razlogi, iz katerih sme stranka izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, so taksativno našteti v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Pritožnica nobenega od teh razlogov ne zatrjuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Tožnik je v pravdi vtoževal plačilo za odvetniške storitve, ki jih je opravil za toženko po mandatni pogodbi. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 47401/2016 z dne 11. 5. 2016, vzdržalo v veljavi za znesek 8.332,91 EUR za zakonskimi zamudnimi obrestmi, v preostanku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi toženke, sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem in stroškovnem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Razveljavitev sodbe je utemeljilo s tem, da sodišče prve stopnje ni presojalo toženkinega pobotnega ugovora (o njem ni odločilo v izreku, niti se ni do njega opredelilo v obrazložitvi sodbe, torej ga je povsem spregledalo), kar lahko vpliva tudi na odločitev glede tožbenega zahtevka. Ocenilo je, da take kršitve sámo ne more odpraviti.

3. Toženka je zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje vložila pritožbo. V njej obširno opisuje svoje videnje dejanskega stanja v zadevi, nasprotuje materialnopravnim stališčem sodišč prve in druge stopnje ter ponavlja vsebino svojega pobotnega ugovora. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj tožniku naloži plačilo 23.970,93 EUR s zakonskimi zamudnimi obrestmi ter povračilo stroškov postopka.

4. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku 357.a člena uvaja novo pravno sredstvo. Gre za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Njen cilj je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi bilo lahko ogroženo v primeru, kadar sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo.

7. Pritožbeni razlogi, iz katerih sme stranka izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, so taksativno našteti v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Pritožnica nobenega od teh razlogov ne zatrjuje. Ne trdi, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali da bi moralo samo opraviti novo sojenje. Ne sooči se z razlogi sodišča druge stopnje za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje (namesto dokončne odločitve o zadevi), temveč se v pritožbi ukvarja izključno z vsebinsko utemeljenostjo tožbenega zahtevka in svojega pobotnega ugovora. Pritožbo iz 357.a člena ZPP pritožnica očitno zmotno razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega naj bi Vrhovno sodišče samo vsebinsko odločilo v zadevi. Take pristojnosti pa Vrhovno sodišče na podlagi 357.a člena ZPP nima.

8. Ker toženka pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 357.a člena ZPP ni zatrjevala, Vrhovno sodišče pa nanje ne pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi četrtega odstavka 357.a člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.