Jedro

Ker iz poizvedb ni izhajalo, da bi zapustnica ob smrti imela denarna sredstva v obsegu, kot ga zatrjuje pritožnik, prav tako pa slednji tudi ni podal specificiranih trditev glede obstoja drugega premoženja, za katerega zatrjuje, da spada v zapuščino, je sodišče pravilno ocenilo, da je pravica pritožnika v tej fazi postopka manj verjetna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in dediča S. B. napotilo na pravdo, da zoper sodediča D. B. vloži tožbo na ugotovitev, da v zapuščino po pokojni sodijo tudi znesek 7.121,00 EUR, znesek 10.000,00 EUR, nedoločen denarni znesek, dvignjen iz TRR zapustnice pri P., zlatnina ter vsa oprema v stanovanju zapustnice. Dediču je naložilo, da mora tožbo vložiti v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa, sicer bo sodišče nadaljevalo postopek ne glede na zahtevek, glede katerega ga je napotilo na pravdo.

2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo dedič S. B.. Navaja, da ni dolžan iti na pravdo, temveč mora slediti zakoniti vsebini oporoke. D. B. ni bil nikoli skrbnik pokojne. Materi je tudi nezakonito odvzel prostost, jemal denar iz njene hranilne knjižice, na kateri je pooblaščen S. B.. D. B. je nezakonito doplačeval za mamimo bivanje v domu, zaradi česar bi moral izpodbijati odločbi CSD in Ministrstva za socialo. Mama ni imela drugega računa pri P., kot to izhaja iz sodne fotokopije. Mama je imela 30. 8. 2005 na hranilni knjižici 1,706.680,00 tolarjev, torej 7.121,00 EUR in to sodi v zapuščino. D. B. je 2. 4. 2011 dvignil 1.524,68 EUR, to je dan po materini smrti. Mama je doma hranila tudi tolarsko gotovino okoli 900.000,00 SIT, ki spada v zapuščino pritožnika. Enako je z bančnim predalom št. 374 pri N.. Prav tako pripada pritožniku oprema v stanovanju. D. B. stanovanje nezakonito oddaja. Mama je 7. 7. 2005 s priporočeno pošto zahtevala, da ji D. B. vrne ukradene stvari. Bala se je tudi nasilja D. B.. Dedič k pritožbi prilaga listine, na katere se sklicuje.

3. D. B. je na pritožbo odgovoril in prerekal podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek skladno z 212. členom Zakona o dedovanju (ZD), ker je med dedičema spor, katero premoženje sodi v zapuščino po pokojni L. V.. Dedič S. B. je namreč na naroku 11. 10. 2011 zatrjeval, da bi v zapuščino po pokojni morala soditi tudi določena denarna sredstva in oprema stanovanja (kar smiselno trdi tudi v pritožbi), dedič D. B. pa je slednjemu oporekal. Po določilu 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katero pravico šteje za manj verjetno. Ker iz poizvedb, ki jih je opravilo sodišče prve stopnje pri P., ni izhajalo, da bi zapustnica ob smrti imela denarna sredstva v obsegu, kot ga zatrjuje pritožnik, prav tako pa slednji tudi ni podal specificiranih trditev glede obstoja drugega premoženja, za katerega zatrjuje, da spada v zapuščino, je sodišče pravilno ocenilo, da je pravica pritožnika v tej fazi postopka manj verjetna. Svojo odločitev je tudi ustrezno obrazložilo in pritožbeno sodišče argumentom prvostopnega sodišča v celoti pritrjuje. Pritožnik se v pritožbi sklicuje na stanje na bančnem računu pokojne na dan 1. 1. 2007, kar je tri leta pred njeno smrtjo, zato dokaz o takratnem premoženju ne predstavlja dokaza o premoženju na dan zapustničine smrti. Glede ostalega premoženja pa je pritožnik podal zgolj gole navedbe, naj bi to obstajalo, ni pa ponudil dokazov za svoje trditve. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Pri tem sodišče druge stopnje ne odgovarja na ostale pritožbene navedbe, ker v tej fazi postopka glede na sporen obseg zapuščine niso pravno odločilne. O celotnem obsegu zapuščine po pokojni bo namreč v primeru vložene tožbe odločalo pravdno sodišče.