Jedro

Razlogi na strani nasprotne udeleženke, ki so terjali začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo predlagatelju, ne narekujejo tako izjemnega ukrepa, kot je prepoved vsakršnih osebnih stikov otrok z njo, pa tudi ne ukrepa stikov pod nadzorom.

Preprečitvi nadaljnjih kontaktov deklice z maminim partnerjem sta začasno namenjena sklep sodišča o prepovedih, izrečenih maminemu partnerju po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, in odločitev sodišča o začasnem nadzoru CSD nad izvajanjem starševske skrbi nasprotne udeleženke nad otroki. Ukrepa prepovedi stikov otrok z mamo oz. stikov pod nadzorom zato zaenkrat ne prideta v poštev.

Tako kot ostale začasne odredbe v družinskih zadevah se tudi začasna odredba o preživljanju otrok izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Predlagatelj ni opredelil, koliko znašajo nujni (ne potrebni, kot to velja za končno odločitev) stroški preživljanja otrok, niti ni trdil da bo njihovo preživljanje brez predlagane začasne odredbe ogroženo.

Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje za začasno odpravo obveznosti plačila preživnine, ki jo je predlagatelj po obstoječem izvršilnem naslovu dolžan plačevati nasprotni udeleženki. Ob svoji pravnomočnosti bo namreč izpodbijana začasna odredba nadomestila obstoječi izvršilni naslov glede obveznosti preživljanja otrok, čeprav v njej to ni izrecno določeno. Gre za kasnejšo odločbo, ki vprašanje varstva in vzgoje otrok ter s tem povezano preživljanje otrok ureja drugače kot predhodna odločba oz. poravnava.

Izrek

I. Pritožbi predlagatelja in nasprotne udeleženke se zavrneta in v izpodbijanem delu (I., II., III., IV., VI., IX. in X. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 18.9.2023. II. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 12.10.2023.

Obrazložitev

1. Predlagatelj (oče) in nasprotna udeleženka (mama) sta starša treh mladoletnih otrok – A. A., rojenega julija 2012, B. B., rojenega decembra 2015 in C. C., rojene oktobra 2017. Družina je v času pred razpadom družinske skupnosti živela v Mariboru, nato se je nasprotna udeleženka z otroki in novim partnerjem preselila v Renče. Otroci so s pravnomočno sodno odločbo zaupani v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, predlagatelj pa ji za njihovo preživljanje plačuje mesečno preživnino. Z njim imajo otroci določene stike. S sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici IV N 168/2023 z dne 9.8.20231 je bilo Č. Č., partnerju nasprotne udeleženke, za čas 12 mesecev od izdaje sklepa prepovedano -) vstopiti v stanovanjsko hišo v Renče, razen v času, ko je ml. C. C. na stikih pri očetu v Mariboru -) vstopiti v stanovanjsko hišo v Mariboru, kjer ima deklica stike z očetom, -) zadrževati se v bližini obeh stanovanjskih hiš na razdalji 200 m, -) zadrževati in približevati se krajem, kjer se deklica običajno zadržuje, -) navezovati stike z njo na kakršenkoli način in -) vzpostaviti vsakršno srečanje z njo. Istega dne je oče v obravnavani zadevi predlagal predodelitev otrok v varstvo in vzgojo njemu, določitev stikov z mamo, naložitev preživnine za preživljanje otrok v plačilo njej in nadomestitev njenega soglasja za prešolanje otrok iz Waldorfske šole Primorska (v nadaljevanju Waldorfska šola) na Osnovno šolo Angela Besednjaka Maribor (v nadaljevanju osnovna šola v Mariboru) ter za zagotovitev njihove zdravstvene oskrbe. Naknadno je predlagal še izdajo začasne odredbe, s katero naj se otroci začasno zaupajo v varstvo in vzgojo njemu, stiki z mamo naj se začasno ukinejo, določi naj se njena preživninska obveznost in začasno nadomesti njeno soglasje za prešolanje otrok. Nasprotna udeleženka je vložila svoj predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala, naj stiki otrok z očetom potekajo pod nadzorom strokovnega delavca Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD).

2. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju tudi sodišče) je s sklepom z dne 18.9.2023 ml. otroke začasno zaupalo v varstvo in vzgojo predlagatelju (I. točka izreka) in začasno določilo stike z nasprotno udeleženko, tako da bodo v času od 29.9.2023 do 30.11.2023 potekali prvi in tretji vikend v mesecu, in sicer od petka, ko jih mama ob 18.00 uri prevzame v Ljubljani, do nedelje do 18.00 ure, ko jih v Ljubljani preda očetu, v času od 1.12.2023 dalje pa vsak prvi, drugi in četrti vikend v mesecu, v okviru že navedenih modalitet prevzema in predaje otrok. Določilo je tudi stike prek video klicev, ki naj od 29.9.2023 potekajo enkrat tedensko (II. točka izreka). Začasno je nadomestilo soglasje nasprotne udeleženke za prepis otrok iz Waldorfske šole na osnovno šolo v Mariboru (III. točka izreka) in za vpis otrok k izbranemu pediatru v Republiki Sloveniji (IV. točka izreka). Po uradni dolžnosti je izreklo ukrep nadzora nad starševsko skrbjo, ki jo predlagatelj in nasprotna udeleženka izvajata nad otroki, in sicer tako, da bo CSD: -) enkrat mesečno preveril, ali oče zagotavlja potrebno varnost in zaščito ml. C. C.i na način, da zagotavlja spoštovanje VII. točke te začasne odredbe o prepovedi približevanja nasprotnega udeleženca deklici, -) enkrat mesečno preveril, ali mati v času izvajanja s tem sklepom začasno določenih stikov z deklico, slednji zagotavlja potrebno varnost in zaščito na način, da zagotavlja spoštovanje sklepa IV N 168/2023 z dne 9.8.2023 o prepovedih, izrečenih Č. Č. -) najmanj enkrat na dva meseca brez prisotnosti drugih oseb in brez prehodnega obveščanja staršev opravil pogovore z otroci z namenom preverjanja njihovega počutja in napredka, kako potekajo stiki z drugim staršem ter z namenom ugotavljanja morebitnih čustvenih in drugih težav oz. stisk otrok, -) preveril, ali je oče otrokom uredil vpis k izbranemu pediatru, pri kateremu bo nato enkrat na dva meseca preveril, ali so otroci deležni po presoji pediatra potrebnih specialističnih obravnav, ali se otroci teh obravnav redno udeležujejo ter preveril splošno zdravstveno stanje otrok, -) enkrat na dva meseca pri osnovni šoli v Mariboru preveril, če otroci redno obiskujejo pouk in izpolnjujejo šolske obveznosti, njihovo učno uspešnost ter ali starša upoštevata morebitna s strani šole podana navodila, tudi v smeri podanih soglasji za otrokom morebiti potrebno dodatno učno pomoč, in -) enkrat na dva meseca opravil razgovor s staršema ter jima po potrebi in lastni oceni nudil pomoč v zvezi z izvajanjem starševske skrbi (V. točka izreka). Za primer, da bi katerikoli od udeležencev postopka kršil obveznosti iz I., II. in/ali V. točke izreka, je izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR in določilo modalitete njene izvršitve (VI. točka izreka). Predlagateljevemu bratu D. D. (nasprotni udeleženec), je od izdaje izpodbijanega sklepa dalje prepovedalo -) približevati se ml. C. C. na razdaljo manjšo od 100 metrov ter z njo vzpostavljati stike na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo ali preko tretje osebe, -) vstopiti v stanovanjsko hišo v Mariboru, v kateri živi deklica, in se zadrževati v njeni bližini na razdalji manjši od 100 metrov, razen v času, ko je deklica na stikih pri mami v B., -) zadrževati se v bližini osnovne šole v Mariboru na razdalji manjši od 100 metrov in -) vzpostaviti vsakršno namerno srečanje z deklico (VII. točka izreka). Za primer nespoštovanja izrečenih prepovedi, je nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR in določilo modalitete njene izvršitve (VIII. točka izreka). Določilo je, da začasna odredba v V. in VII. točki izreka velja največ do 18.9.2024, v preostalem delu pa največ do pravnomočne odločitve v tej zadevi (IX. točka izreka). Drugačne predloge je zavrnilo (X. točka izreka) in odločilo, da ugovor in pritožba ne zadržita izvršitve sklepa (XI. točka izreka) ter da predlagatelj krije sam svoje stroške tega postopka (XII. točka izreka).

3. S sklepom z dne 12.10.2023 je sodišče zavrglo ugovor nasprotnega udeleženca zoper odločitev iz VII. in VIII. točke izreka sklepa z dne 18.9.2023. O pritožbah zoper sklep z dne 18.9.2023:

4. Zoper sklep se po pooblaščencih pravočasno pritožujeta predlagatelj in nasprotna udeleženka. Predlagatelj izpodbija odločitev iz II. in X. točke izreka, nasprotna udeleženka pa odločitev iz I., II., III., IV., VI., IX. in X. točke izreka.

5. Predlagatelj si v pritožbi prizadeva za določitev preživnine, ki naj se za preživljanje otrok naloži v plačilo nasprotni udeleženki. Prilaga izračun mesečnih stroškov za njihovo preživljanje, ki znašajo skupno 1.350,00 EUR. Navaja, da teh navedb v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal, ker s temi podatki še ni razpolagal. Ker meni, da je to v izključno korist otrok, podaja nov predlog za začasno plačevanje preživnine. Nasprotna udeleženka bo lahko brez škode za lastno preživljanje plačevala 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Hkrati naj sodišče odloči o začasni ukinitvi preživnine, ki jo je predlagatelj dolžan plačevati nasprotni udeleženki. To je v svojem mnenju z dne 8.9.2023 predlagal tudi CSD, ki mu sodišče nepravilno ni sledilo. Z nadaljnjim plačevanjem preživnine v višini 510,00 EUR mesečno bo resno ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje otrok, kar ni v njihovo korist. V njihovo korist ni niti določen režim stikov. Ti naj začasno potekajo enkrat mesečno pod nadzorom CSD. Otroci so mu namreč povedali, da je bila C. C. od dne, ko je bila g. Č. Č. izrečena prepoved približevanja deklici, vsaj osemkrat v neposrednem stiku z njim, kar bo lahko potrdil najstarejši A. A.. Dekličina varnost se očitno lahko zagotovi samo s stiki pod nadzorom.

6. Nasprotna udeleženka v pritožbi opozarja, da otroci niso ogroženi. CSD, na čigar mnenju sloni sklep, je postopal izredno pristransko in nestrokovno. Njegovo mnenje temelji predvsem na izjavah predlagatelja in otrok, najbolj A. A., medtem ko njene izjave ni povzemal korektno, ampak selektivno. Življenjsko izkustveno je nelogično, da bi otroci pri očetu videli vse pozitivno, pri materi pa vse negativno. CSD bi moral pregledati celotno dokumentacijo obravnave družine na CSD A., iz katere bi razbral, da je predlagatelj zoper njo podal več kazenskih ovadb in sprožil več postopkov, ki so bili vsi zavrženi. Zoper njo ni sprožen noben postopek zaradi nasilja ali kakršnegakoli ogrožanja otrok. Njen partner se je takoj izselil iz skupnega bivališča, torej je bil CSD seznanjen, da na njenem domu otroci niso ogroženi. Glede na to, da sta osumljeni dve osebi, njen partner in predlagateljev brat, je razumljivo, da jo zanima resnica. To pa, kot tudi ne okoliščine, da imajo otroci pediatra v Avstriji, da obiskujejo Waldorfsko šolo in da B. B. obiskuje samoplačniškega logopeda v Ljubljani, ne pomeni, da je psihofizično zdravje otrok in njihov osebnostni razvoj ogrožen. CSD kot strokovni organ ni pridobil mnenja šole, ki jo otroci obiskujejo, prav tako ne mnenja logopeda in pediatra. Pritožbi prilaga mnenje A. A. učiteljice z dne 2.10.2023 in poudarja, da je iz njega razvidno, da imajo otroci pri materi razvite socialne mreže, da se A. A. ne veseli selitve k očetu in si želi vrnitve v materino okolje. Učiteljica je zapisala tudi, da se je mama redno odzivala na vabila, obvestila in navodila s strani šole in pogosto tudi sama ponudila pomoč pri sodelovanju staršev in šole, da je A. A. v šolo prihajal redno in točno, primerno urejen in zdrav. Občasno je potreboval spodbudo pri domačih nalogah in takrat se je nasprotna udeleženka odzvala na prošnjo šole in mu pomagala. Poročila razredničarke B. B. in C. C. žal ni uspela pridobiti, a bi to, glede na to, da se odloča o prepisu otrok iz Waldorfske šole v javno šolo, morala storiti CSD in sodišče. Pritožbi prilaga tudi izpis obiskov otrok pri pediatru Dr. med. E. E., ki ga je A. A. od leta 2012 do danes obiskal desetkrat, B. B. od leta 2016 do danes petkrat in C. C. od leta 2017 do danes štirikrat. Iz pritožbi priloženega potrdila F. F., prof. surdopedagogike in logopedije, z dne 30.9.2023 pa je razvidno, da je bil B. B. pri njem prisoten na petih obravnavah. Razlog za neuspešno terapijo je bila šibka, kratkotrajna pozornost otroka, ki je težko sledil vajam, izrazito dihanje na usta, zaradi česar jezik večino dneva leži na spodnjem delu ustne votline in posledično nižji mišični tonus ter slaba koordinacija jezika in pretirana aktivacija spodnje čeljusti ter protruzija jezika. Poročilo nikjer ne omenja, da nasprotna udeleženka ne bi želela sodelovati ali da se B. B. terminov ne bi udeleževal, kar ji CSD in sodišče neutemeljeno očitata. Nedopustno je, da sta se s tem v zvezi zanesla na mnenje enajstletnega A. A., da mama B. B. k logopedu ne vozi več, ker sama smatra, da obravnave ne potrebuje, medtem ko uradnih poizvedb pri logopedu nista opravila in tudi nasprotne udeleženke nista pozvala k predložitvi njegovega izvida. Nedopustno je tudi siceršnje upoštevanje A. A. mnenja in želje, saj se glede na svojo starost ne more zavedati posledic svoje izjave in volje. Okolje pri predlagatelju ni primerno za otroke. Pri njem nimajo svoje sobe, vsi trije spijo z očetom v eni postelji. Predlagatelj še vedno živi z mamo, ki skrbi zanj in bo skrbela tudi za otroke, saj on tega ne zmore. Ne zna postavljati zdravih mej, otrokom ne more priskrbeti zdravega obroka, ne zna kuhati, z njimi ni nikoli delal za šolo in je bila vsa odgovornost na strani matere. Pri njej so otroci obiskovali obšolske dejavnosti. A. A. breakdance in bobne, B. B. plavanje in balet, C. C. pa plavanje, balet in violino. Sodišče je določilo premajhen obseg stikov, saj je bila vsa leta ravno nasprotna udeleženka primarni starš in so otroci nanjo izredno navezani. Odločitev sodišča zanje predstavlja šok. Ne samo, da je ne bodo videli tako pogosto kot sicer, tudi sprememba okolja in nova šola ter izguba starih prijateljev in sošolcev zanje predstavlja velik stres.

7. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta odgovorila na pritožbo drug drugega. Si medsebojno nasprotujeta in predlagata zavrnitev pritožbe drug drugega.

8. CSD kot zakoniti udeleženec postopka v odgovoru na obe pritožbi povzame podatke o počutju otrok v Mariboru, ki mu jih je v telefonskem pogovoru posredoval predlagatelj. Povedal je, da so se otroci 2.10.2023 vključili v osnovno šolo v Mariboru, in sicer uspešno ter brez težav. Le A. A. ima nekaj težav na področju branja. Povedal je tudi, da so otroci veseli in se ne želijo vrniti na Primorsko. Vključili se bodo v obšolske dejavnosti. Predlagatelj jim je uredil pediatra in jih naročil na zdravniški pregled, vpisal jih je k zobozdravniku, B. B. je uredil pregled pri logopedu in vse tri otroke vpisal h klinični psihologinji, h kateri je na pogovor vabljen najprej sam. CSD bo v okviru nadzorstva spremljal in preverjal, ali predlagatelj zagotavlja potrebno varnost in zaščito C. C. v zvezi s prepovedjo približevanja nasprotnega udeleženca. Spremljal bo tudi predlagateljeve starševske kapacitete in njegovo zmožnost zadovoljevanja potreb otrok, na kar nasprotna udeleženka opozarja v pritožbi. Če bo ugotovljeno, da zanemarja svoje starševske dolžnosti in skrb za otroke prepušča svoji mami, bo CSD podal drugačno mnenje glede koristi otrok. V zvezi s predlagateljevo pritožbo CSD poudarja, da mu je nasprotna udeleženka zagotovila, da se njen partner drži sklepa o prepovedi približevanja C. C. CSD ocenjuje, da C. C. oz. vsi trije otroci v tem trenutku niso ogroženi do te mere, da bi se morali stiki z mamo določiti pod nadzorom. To bi pomenilo dodatno obremenitev zanje in bi bistveno zmanjšalo kvaliteto stikov. V njihovo korist je, da se za vikend vračajo v kraj, ki je več let predstavljal njihov primarni dom, na katerega so navezani in v katerem imajo svojo socialno mrežo. Poleg tega je tam prisotna njihova mlajša sestrica, hči nasprotne udeleženke in Č. Č., na katero so močno navezani. Dokler je v veljavi sklep sodišča o prepovedi približevanja Č. Č. ml. C. C., ji je zagotovljena varnost. CSD bo enkrat mesečno preveril, ali nasprotna udeleženka v času stikov z C. C. slednji zagotavlja potrebno varnost in zaščito na način, da zagotavlja spoštovanje sklepa o prepovedih, izrečenih Č. Č. Če bo zaznal kršitve iz tega naslova, bo sodišču predlagal drugačno ureditev stikov med mamo in otroci.

9. Pritožbi nista utemeljeni.

10. Sodišče je v obravnavani zadevi izhajalo iz pravilne pravne podlage, torej 161. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ki določa, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Skladno z drugim odstavkom 157. člena DZ se šteje, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ).

11. Neutemeljeni so pritožbeni očitki nasprotne udeleženke glede ugotavljanja dejanskega stanja. Tudi v postopkih za varstvo koristi otroka se postopek po predlogu za izdajo začasne odredbe vodi po v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) predpisanem postopku (100. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Gre za hiter postopek (prvi odstavek 11. člena ZIZ), v katerem sodišče odloča na podlagi pisnega gradiva (prvi odstavek 29. člena ZIZ), narok opravi le, če tako določa zakon, ali če oceni, da je to smotrno (četrti odstavek 29. člena ZIZ). V postopku zavarovanja z začasno odredbo sodišče ne izvaja vseh dokazov, ki so relevantni za sprejem končne odločitve, pač pa ugotavlja le, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je otrok zaradi ravnanj staršev ali zaradi njegovih psihosocialnih težav ogrožen. Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti očitnejši od drugih. Če ugotovi s stopnjo verjetnosti, da je otrok ogrožen, izda sodišče tako začasno odredbo (lahko tudi po uradni dolžnosti), da se prepreči ugotovljeno ogrožanje otroka. Sodišče prve stopnje je vse navedeno upoštevalo. Dejansko stanje je dovolj raziskalo, da je lahko sprejelo pravilno odločitev glede predlagane začasne odredbe. Utemeljeno se je oprlo na mnenje CSD, saj ima to v postopku za varstvo koristi otroka posebno težo (108. člen ZNP-1). CSD je v teh postopkih udeležen kot strokovnjak in v javnem interesu, njegovo mnenje je mogoče enačiti z izpovedbo izvedene priče, tj. osebe, ki dejstva, o katerih izpoveduje, ne le zaznava, temveč tudi razume relevantne pojme.2 Logična presoja navedb udeležencev postopka in predloženih listinskih dokazov, vključno z mnenjem CSD, v tej fazi postopka, ko se odloča na podlagi verjetnosti, tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za sprejem s pritožbama izpodbijanih odločitev. Izvedba in ocena ostalih dokazov, tako predlaganih, kot tistih, ki jih bo moralo sodišče zaradi ugotavljanja koristi otrok izvesti po uradni dolžnosti, bo predmet rednega, tj. nadaljnjega postopka.

12. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v materialnopravno pravilnost odločitve o začasnem zaupanju otrok v varstvo in vzgojo očetu. Nasprotna udeleženka v pritožbi namreč argumentirano ne izpodbija ugotovitev, da otrokom ne zagotavlja varnosti, topline, čustvenega ravnotežja in stabilnosti, se do njih pogosto vede neprimerno, kriči, jih udari in povleče za lase, A. A., ko joče, grozi, da ne bo več videl očeta, s čimer mu povzroča čustveno stisko, obremenjuje ga s skrbjo za najmlajšo hčerko G., je za otroke čustveno nedostopna in z njimi ne počne skupnih aktivnosti, je vzgojno nemočna in groba, se pri vzgoji poslužuje neustreznih prijemov in pristopov, ki jih utemeljuje s tem, da so otroci nedisciplinirani in ne ubogajo ter odgovornost za neprimerno vedenje pripisuje otrokom namesto sebi. Prav tako konkretizirano ne izpodbija ugotovitev o lastni neustrezni reakciji na dogodek, ko je C. C. prišla k bratoma z ostrim nožem in ga zabadala v brisačo, kot tudi ne, da je predvsem v skrbeh za svojega partnerja zaradi obtožb, ki ga bremenijo in da hčerinih težav ne jemlje resno, ji ne verjame in se ne zaveda resnosti situacije. Pomenljiva je tudi v pritožbi ne problematizirana zaskrbljenost CSD, da bo nasprotna udeleženka (ponovno) skušala vplivati na dekličino izpoved in jo obremenjevala z vprašanji glede domnevne zlorabe ter ji s tem povzročala dodatno stisko in retravmatizacijo, namesto, da bi ugotavljanje okoliščin prepustila institucijam in strokovnjakom. Končno pritožnica ne zanika niti ugotovitev, da otroci nimajo dobrega odnosa niti z njenim partnerjem, ki se z njimi ne ukvarja in jih tudi krega, medtem ko ugotovitve o navezanosti otrok na očeta, o primerno urejenih bivanjskih pogojih pri njem, o njegovi pripravljenosti prevzeti skrb za otroke in o nepotrjenih očitkih v zvezi s prekomernim uživanjem alkohola, izpodbija povsem neuspešno. Oporo imajo namreč v ugotovitvah in mnenju CSD, nasprotna udeleženka pa za svoje očitke ne ponudi nobenega dokaza ali dokaznega predloga. Po oceni pritožbenega sodišča že skupek povzetih dejanskih ugotovitev zadošča za zaključek, da nasprotna udeleženka z neprimernimi ravnanji, čustveno nedostopnostjo in povzročanjem čustvenih stisk, otroke ogroža in jim povzroča škodo. Za to namreč trenutno, kot že navedeno, zadošča dokazna stopnja verjetnosti, medtem ko bo sodišče ta dejstva, kot tudi druge vidike varstva, vzgoje in skrbi za otroke, ki jih nasprotna udeleženka izpostavlja v pritožbi, podrobneje raziskovalo v nadaljevanju postopka.

13. Neuspešno je tudi pritožbeno problematiziranje začasne odredbe o stikih otrok z mamo, in sicer tako s strani predlagatelja, ki se je v postopku pred sodiščem prve stopnje zavzemal za začasno ukinitev stikov, v pritožbi pa si prizadeva za stike pod nadzorom, kot tudi nasprotne udeleženke, ki se zavzema za večji obseg stikov. Stroka je enotna, da je za razvoj otroka koristno, da ima obsežne in pristne stike tudi s tistim staršem, s katerim ne živi, če na strani tega starša ni kakšnih posebnih okoliščin. S tem v zvezi zakon določa, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom; s stiki se zagotavljajo koristi otroka (prvi odstavek 141. člena DZ). Med ukrepi za varstvo koristi otroka (159. člen DZ) zakon določa tudi izdajo začasne odredbe, s katero se staršem oz. enemu izmed njiju odredi omejitev stikov z otrokom (162. člen DZ), pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka pa izhaja iz načela najmilejšega ukrepa (156. člen DZ), kar med drugim pomeni, da naj se izreče ukrep, s katerim bosta starša čim manj omejena pri izvajanju starševske skrbi, če je z njim mogoče dovolj zavarovati otrokove koristi. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da predhodno povzeti razlogi na strani nasprotne udeleženke, ki so terjali začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo predlagatelju, ne narekujejo tako izjemnega ukrepa, kot je prepoved vsakršnih osebnih stikov otrok z njo, pa tudi ne ukrepa stikov pod nadzorom. Takega mnenja je (bil) tudi CSD, in sicer tako v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot v odgovoru na obravnavani pritožbi. Kolikor pa predlagatelj v pritožbi izpostavlja bojazen, da bo v primeru stikov brez nadzora še naprej prihajalo do kontakta C. C. z maminim partnerjem, zaradi česar naj bi bila deklica ogrožena, pritožbeno sodišče poudarja, da sta preprečitvi tega začasno namenjena sklep IV N 168/2023 z dne 9.8.2023 o prepovedih, izrečenih Č. Č. po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, in odločitev sodišča o začasnem nadzoru CSD nad izvajanjem starševske skrbi nasprotne udeleženke nad otroki, ki ni predmet pritožbenega izpodbijanja in je že pravnomočna. V kolikor bo v nadaljevanju postopka morebiti ugotovljeno, da nasprotna udeleženka deklici v času stikov ne zagotavlja potrebne varnosti in zaščite na način, da zagotavlja spoštovanje sklepa o prepovedih, izrečenih Č. Č., bo moralo sodišče ustrezno ukrepati. V zvezi s pritožbo nasprotne udeleženke pa pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče pri odločanju o stikih, tako kot v vseh postopkih v zvezi z otrokom (7. člen DZ), prvenstveno presoja, kako bodo najbolj varovane otrokove koristi. V obravnavanem primeru je bila njegova naloga s stopnjo verjetnosti ugotoviti, kakšna oblika stikov je v tej fazi postopka, tj. ob izdaji začasne odredbe, v največjo korist otrok. S tem v zvezi se je (pravilno) oprlo na mnenje CSD in sledilo njegovemu konkretnemu predlogu o poteku stikov, za končno odločitev pa bo dejansko stanje še dodatno raziskalo.

14. Enako velja tudi glede odločitve o nadomestitvi soglasja nasprotne udeleženke za prešolanje otrok in za njihov vpis k izbranemu osebnemu zdravniku pediatru. Gre za začasno odločitev, za katero je imelo sodišče zadostno oporo v procesnem gradivu, zbranem do trenutka izdaje izpodbijanega sklepa. Kolikor ji nasprotna udeleženka nasprotuje z dokazi, ki jih prilaga pritožbi, v tej fazi postopka, ko za odločitev, kot že rečeno, zadošča verjetnost, ne more uspeti. Tudi to bo predmet presoje v rednem postopka.

15. Zoper odločitev o denarni kazni (VI. točka izreka) in o veljavnosti izdanih začasnih odredb (IX. točka izreka) se je nasprotna udeleženka pritožila le v posledici očitane napačne odločitve o začasnem zaupanju otrok v varstvo in vzgojo očetu in o začasni ureditvi stikov z mamo. Glede na pravilnost odločitve v tem delu, pritožbeno sodišče nima pomislekov niti v odločitev iz VI. in IX. točke izreka izpodbijanega sklepa.

16. Glede na podano trditveno in dokazno podlago je materialnopravno pravilna tudi odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe za določitev preživnine, ki naj jo za preživljanje otrok začasno plačuje nasprotna udeleženka. DZ začasno odredbo o preživljanju otroka izrecno omenja v šesti alineji prvega odstavka 162. člena. Tako kot ostale začasne odredbe v družinskih zadevah se tudi ta izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrokova ogroženost in obstoj škode oz. njen verjeten nastanek (drugi odstavek 157. člena DZ) sta pravna standarda, ki ju je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi sodišče tega ni moglo storiti, ker predlagatelj ni opredelil, koliko znašajo nujni (ne potrebni, kot to velja za končno odločitev) stroški preživljanja otrok, niti ni trdil da bo njihovo preživljanje brez predlagane začasne odredbe ogroženo. Ogroženosti otrok, ne zatrjuje niti v pritožbi, zato z njo ne more uspeti. Kriterija največje otrokove koristi in obveznosti staršev, da zagotavljajo preživljanje otroka, ki ju kot odločilna izpostavlja v pritožbi, se namreč uporabljata pri odločanju o obveznosti plačila preživnine v rednem postopku, ne pa tudi v postopku zavarovanja z začasno odredbo.

17. Predlagatelj se v pritožbi neuspešno zavzema tudi za začasno odpravo obveznosti plačila preživnine za preživljanje otrok, ki jo je po obstoječem izvršilnem naslovu dolžan sam plačevati nasprotni udeleženki. Ustreznega predloga v zvezi s tem v postopku pred sodiščem prve stopnje namreč ni podal, poleg tega in predvsem pa bo izpodbijani sklep ob svoji pravnomočnosti (začasno) nadomestil obstoječi izvršilni naslov glede obveznosti preživljanja otrok, čeprav v njem to ni izrecno določeno. Gre namreč za kasnejšo odločbo, ki vprašanje varstva in vzgoje otrok ter s tem povezano preživljanje otrok ureja drugače kot predhodna odločba oz. poravnava.

O pritožbi zoper sklep z dne 12.10.2023:

18. Zoper sklep se z laično pritožbo pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec. Opozarja, da je CSD-ju že prej potrdil, da se je pripravljen samovoljno izseliti iz stanovanja, ko bo to potrebno. Na sklep z dne 18.9.2023 se sprva ni pritožil (pravilno ugovarjal), ker je bil prepričan, da se bo v najkrajšem času dokazalo, da je ovadba nasprotne udeleženke zoper njega kriva. Predlagatelj je 5.10.2023 prejel kopijo dopisa PU Maribor z dne 20.9.2023, v katerem sodišče obveščajo, da ne obstaja utemeljen sum, da je nasprotni udeleženec storil očitano kaznivo dejanje zoper C. C., zato je takoj naslednjega dne, tj. 6.10.2023, napisal pritožbo (pravilno ugovor) zoper sklep z dne 18.2023. V nadaljevanju nasprotni udeleženec opiše osebno, zdravstveno in premoženjsko stisko, v kateri se je znašel po izselitvi iz hiše, v kateri živi s predlagateljem in njuno mamo. Predlaga odpravo VII. in VIII. točke izreka sklepa z dne 18.9.2023. 19. Nasprotni udeleženec je pritožbo pravočasno dopolnil. V laični vlogi še dodatno opiše svojo stisko in prosi za hitro rešitev zadeve, da bo lahko končno spet živel v svoji družinski skupnosti, se psihično stabiliziral in živel mirno življenje.

20. Pritožba ni utemeljena.

21. Spisovni podatki3 potrjujejo pritožbeno trditev, da policisti, ki preiskujejo sum storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, po do sedaj zbranih obvestilih niso potrdili suma storitve kaznivega dejanja s strani nasprotnega udeleženca in da bodo zato na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, skladno z določbo 148. člena Zakona o kazenskem postopku, podali poročilo. Vendar pa pritožbeno sodišče, ki sicer razume veliko stisko, v kateri se je zaradi celotne situacije znašel nasprotni udeleženec, s tem v zvezi, glede na nespornost dejstva, da zoper sklep z dne 18.9.2023 ni pravočasno ugovarjal, ne more ukreniti ničesar. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je njegov ugovor, vložen po izteku zakonskega roka, zavrglo (četrti odstavek 58. člena v povezavi s tretjim odstavkom 9. člena ZIZ). Bo pa moralo v nadaljevanju postopka presoditi vpliv navedenega odgovora PU A. z dne 20.9.2023 na ukrepe, izrečene nasprotnemu udeležencu, pri čemer bo moralo glede na to, da gre za hud poseg v njegove z ustavo zagotovljene človekove pravice, postopati še posebej hitro.

Zaključek:

22. Glede na neutemeljenost vseh treh pritožb in ker izpodbijana sklepa nimata niti pomanjkljivosti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in 42. členom ZNP-1), je pritožbe zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1).

23. Odločitev o stroških pritožbenega postopka odpade kot nepotrebna, ker jih udeleženci niso priglasili.

1 Priloga A23 spisa. 2 Razširjena uvodna pojasnila k Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP-1), Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2020, str. 227-229. 3 Odgovor Policijske uprave Maribor, Sektor kriminalistične policije, z dne 20.9.2023 na list. št. 77 spisa.