Jedro

Opredelitev v 7. členu notarskega zapisa je glede stroškov preohlapna, da bi lahko upnik na njeni podlagi kot izvršilnem naslovu izterjeval stroške opominov, tako glede obsega terjatve kot tudi njene zapadlosti.

V izvršilnem postopku ni dopustno zahtevati procesnih obresti, torej zamudnih obresti ob obračunanih pogodbenih in zamudnih obresti od vložitve predloga za izvršbo dalje do plačila.

Izrek

I. Pritožbi se v delu, v katerem se nanaša na 1. točko izreka sklepa, delno ugodi in se sklep v 1. točki izreka delno spremeni tako, da se ugovoru ugodi v delu, v katerem se nanaša na izterjavo stroškov v znesku 60,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve predloga za izvršbo dalje ter na izterjavo zakonskih zamudnih obresti od pogodbenih obresti v znesku 112,98 EUR in od zamudnih obresti v znesku 139,43 EUR, oboje od dneva vložitve predloga za izvršbo dalje, in se v tem obsegu sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba v delu, v katerem se nanaša na 1. točko izreka sklepa, zavrne in se v nespremenjenem delu 1. točke izreka sklep potrdi.

III. Pritožba se v delu, v katerem se nanaša na 2. točko izreka sklepa, zavrže. IV. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 3. 1. 2014 (1. točka izreka), po delnem umiku pa ustavilo izvršbo za dne 15. 1. 2014 plačanih 520,95 EUR (2. točka izreka).

2. Dolžnik se je po pooblaščencih zoper sklep pravočasno pritožil. Izpodbija ga v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo spremembo tako, da se ugodi ugovoru zoper sklep o izvršbi, izvršilni predlog zavrne, oziroma podredno, da se sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da sodišče v obrazložitvi ugotavlja, da je upnik predčasno odstopil od kreditne pogodbe in da je celotna terjatev zapadla 18. 9. 2013, kar pa je v nasprotju z upnikovimi navedbami v odgovoru na ugovor, kjer se sklicuje na izpisek iz poslovnih knjig dne 9. 12. 2013, ki je po upnikovih navedbah hkrati tudi dan saldacije kredita. Sodišču očita, da v tretjem odstavku na zadnji strani izpodbijanega sklepa trditveno in dokazno breme neupravičeno vali na dolžnika, saj je glede temelja in višine vtoževane terjatve to breme v celoti na upniku. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je v delu, v katerem se nanaša na 1. točko izreka sklepa, delno utemeljena, v delu, v katerem se nanaša na 2. točko izreka sklepa pa ni dovoljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pazi izvršilno sodišče (prve in druge stopnje) po uradni dolžnosti na določene ugovorne razloge iz prvega odstavka istega člena, med drugim tudi na ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka tega člena (ali je listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov). Prav tako pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnopravne določbe 21. člena ZIZ glede primernosti izvršilnega naslova za izvršbo.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje ob odločanju o ugovoru opravilo materialnopravni preizkus sklepa v smislu 21. člena in 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Vendar pa je pri odločitvi o zavrnitvi dolžnikovega ugovora prezrlo, da notarski zapis, na katerem temelji predlog za izvršbo, ni primeren izvršilni naslov za izterjavo stroškov v znesku 60,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve predloga za izvršbo dalje in za izterjavo procesnih obresti od pogodbenih obresti v znesku 112,98 EUR in od zamudnih obresti v znesku 139,43 EUR.

6. Upnik je v odgovoru na ugovor pojasnil, da stroški v znesku 60,00 EUR pomenijo stroške petih opominov po 12,00 EUR, ki so nastali od 11. 6. 2013 do 20. 11. 2013. V 7. členu v notarskem zapisu sklenjene Pogodbe o kreditu št. 197862, ki je sicer izvršilni naslov v predmetni zadevi, je zapisano, da je uporabnik kredita dolžan banki plačati vse stroške, ki ji nastanejo s pripravo in posredovanjem morebitnih opominov, poslanih uporabniku kredita zaradi neizpolnjevanja ali nepravočasnega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, ter da uporabnik kredita izjavlja, da je seznanjen z vsemi nadomestili in drugimi stroški v zvezi s to pogodbo ter da mu je bil ob podpisu pogodbe predložen na vpogled veljavni cenik banke, iz katerega sta razvidna višina in način plačila vseh nadomestil in drugih stroškov v zvezi s pogodbo.

7. V opisanem delu notarski zapis ne zadošča zahtevi iz prvega odstavka 21. člena ZIZ, ki kot za izvršbo primeren izvršilni naslov opredeljuje tistega, v katerem je, med drugim, naveden obseg in čas izpolnitve obveznosti. Opredelitev v 7. členu navedenega notarskega zapisa je glede stroškov preohlapna, da bi lahko upnik na njeni podlagi kot izvršilnem naslovu izterjeval stroške opominov, tako glede obsega terjatve kot tudi njene zapadlosti. Če je že določljiva cena posameznega opomina, pa iz notarskega zapisa ne izhaja število opominov, zaradi katerih so nastali stroški, niti zapadlost posameznega stroška s tem v zvezi, tako da ta terjatev ni niti določljiva. Plačilo stroškov opominjanja bi lahko upnik zahteval kvečjemu v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine.

8. V izvršilnem postopku tudi ni dopustno zahtevati procesnih obresti, torej zamudnih obresti ob obračunanih pogodbenih in zamudnih obresti od vložitve predloga za izvršbo dalje do plačila. Izvršilno sodišče je glede na načelo formalne legalitete vezano na izvršilni naslov in ne more dovoliti izvršbe za izterjavo terjatve, za katero v izvršilnem naslovu upnik nima podlage. V 381. členu Obligacijskega zakonika (OZ) so opredeljene procesne obresti kot izjema od prepovedi obrestovanja obresti. Predpisano je, da je mogoče od neplačanih obresti zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, torej od vložitve tožbe dalje, ni pa mogoče izjeme razširiti tudi na vložitev predloga za izvršbo. Ovira za to omejitev je prav v načelu stroge formalne legalitete.

9. Višje sodišče je glede na navedeno, ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbi v delu, v katerem se nanaša na 1. točko izreka sklepa delno ugodilo in sklep delno spremenilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V preostalem delu pritožba zoper 1. točko izreka sklepa ni utemeljena. Glede datuma zapadlosti terjatve ni nasprotja med ugotovitvijo sodišča prve stopnje in upnikovimi navedbami, v katerih se sklicuje na izpisek iz poslovnih knjig. Upnik je že v predlogu za izvršbo navedel dejstva v zvezi z zapadlostjo terjatve v skladu z 20.a členom ZIZ in je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tem navedbam sledilo. Datum izpiska iz poslovnih knjig pomeni le datum obračuna terjatve, ne pa tudi njene zapadlosti. Višje sodišče ob tem še poudarja, da dolžnik v ugovoru ni nasprotoval navedbam v predlogu za izvršbo glede dokaza zapadlosti terjatve, prav tako pa tudi ni odgovoril na upnikov odgovor na ugovor, ki mu je bil vročen 27. 2. 2014, kar je razvidno iz vročilnice, pripete k list. št. 28 spisa.

11. Dolžnik neutemeljeno očita kršitev pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Razlogi sodišča prve stopnje so tudi glede tega vprašanja pravilni, pritožbeni očitek o neupravičeni prevalitvi trditvenega in dokaznega bremena na dolžnika pa preveč pavšalen, da bi ga bilo sploh mogoče preizkusiti. Ne glede na to pa višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da je upnik v predlogu za izvršbo in v odgovoru na dolžnikov ugovor (s priloženimi listinami) tako glede temelja kot tudi glede višine terjatve podal ustrezne trditve in priložil dokaze in je bilo za uveljavljanje nasprotnega trditveno in dokazno breme, glede na določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ o obrazloženosti ugovora, na strani dolžnika, to možnost pa je imel dolžnik tudi še po vročitvi odgovora na ugovor.

12. Pritožba zoper nespremenjeni del 1. točke izreka sklepa je zato neutemeljena in jo je višje sodišče zavrnilo ter v tem delu sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik v pritožbi izrecno izpodbija sklep v celoti (tudi podredni pritožbeni predlog se nanaša na razveljavitev sklepa v celoti). Višje sodišče ugotavlja, da za pritožbo zoper 2. točko izreka sklepa dolžnik nima pravnega interesa. Odločitev v tem delu sklepa je v njegovo korist in v tej fazi postopka ne more pričakovati izboljšanja svojega pravnega položaja, zato mu pravni red pravice do pritožbe v tem delu ne priznava in jo je v tem obsegu treba zavreči (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena in drugem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka, ker je s pritožbo uspel v majhnem obsegu (le glede 60,00 EUR glavnične terjatve ali 0,79 % in glede procesnih obresti).