Jedro

Vsa plačila in nagrade, ki jih eden od zakoncev pridobi v zvezi z delom, so skupno premoženje.

Skupno premoženje se sicer lahko deli tudi tako, da se vzpostavi solastnina, vendar pa tak način delitve pri poslovnem deležu odpade. Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko poslovni delež sporazumno razdelita, če to dovoljujejo pravila družbene pogodbe, in sicer tako, da se deli obstoječi poslovni delež na dva nova poslovna deleža.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne zahtevek tožeče stranke še v delu, da je tožena stranka J. S. dolžna priznati tožeči stranki O. S. njen solastniški delež in ji izstaviti listino, na podlagi katere se bo tožeča stranka O. S. v sodnem registru vknjižila kot solastnica poslovnega deleža v omenjenem podjetju v zgoraj navedenem deležu, v roku 15 dni, sicer bo sodba nadomestila to listino.

Sicer se revizija zavrne.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da spada v skupno premoženje poslovni delež družbe S. d. o. o., na katerem ima tožnica polovični delež in da je toženec dolžan tožnici priznati solastniški delež in izstaviti listino, na podlagi bo vpisala svoj solastniški delež na poslovnem deležu družbe S. d. o. o. Preostale zahtevke tožnice je zavrnilo. Tožencu je po nasprotni tožbi prisodilo, da spada v skupno premoženje kupnina dobljena s prodajo stanovanja in da pripada pravdnima strankama vsaki do ½ tega dela skupnega premoženja, v preostalem pa je zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Tožena stranka predlaga, da se reviziji ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se zahtevek zavrne še v preostalem delu, podrejeno pa razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Zmotno je stališče sodišč druge in prve stopnje, da velja domneva, da je vse premoženje, ki je pridobljeno tekom zakonske zveze, skupno premoženje in da je posledično trditveno in dokazno breme na strani tistega zakonca, ki trdi, da je določeno premoženje posebno premoženje. 51. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) je jasen: skupno premoženje je tisto premoženje, ki je pridobljeno z delom v času zakonske zveze. Zato mora zakonec, ki trdi, da je določeno premoženje skupno, zatrjevati in dokazati obe predpostavki: (1) da je premoženje pridobljeno z delom in (2) da je pridobljeno v času zakonske zveze. Zmotno stališče sodišč prve in druge stopnje glede porazdelitve trditvenega in dokaznega bremena pa na odločitev v tej zadevi ni vplivalo.

Glede petnajstoaprilske nagrade (v nadaljevanju nagrada)

7. V postopku sta sodišči ugotovili, da je toženec v času zakonske zveze s tožnico prejel nagrado za uspešno vodenje Ž. in presodili, da spada nagrada v skupno premoženje pravdnih strank. Toženec meni, da predstavlja nagrada njegovo posebno premoženje, kar utemeljuje s trditvijo, da mu nagrade ni izplačal delodajalec, temveč tretja oseba (S.), in zato ne gre za plačilo za delo in torej skupno premoženje. Takšno stališče toženca je po oceni revizijskega sodišča zmotno. Kot plačilo za delo v okviru določb ZZZDR namreč ni mogoče šteti le prejemkov, ki ji dobi posameznik v okviru delovnega razmerja, temveč tudi plačila, ki jih dobi posameznik od tretjih oseb in so povezana z delom. V konkretni zadevi gre ravno za takšno situacijo. Toženec je zatrjeval, da mu je S. dala nagrado za uspešno vodenje Ž. Gre torej za nagrado, ki je povezana z delom, uspešnim vodenjem družbe, v času zakonske zveze in zato spada v skupno premoženje.(1) Res je, da je nagrada vedno posledica tudi subjektivnih lastnosti posameznika, vendar te lastnosti ne morejo vplivati na pravno naravo nagrade, ki jo eden od zakoncev dobi zaradi uspešnega dela.(2) Vsa plačila in nagrade, ki jih eden od zakoncev pridobi v zvezi z delom, so skupno premoženje.(3) Če pa bo imel eden od zakoncev zaradi svojih posebnih sposobnosti in talentov med zakonsko zvezo višje dohodke, se bo to lahko odrazilo na višjem deležu na skupnem premoženju.

8. Ker v reviziji očitane procesne kršitve glede materialnega procesnega vodstva in trditvenega bremena temeljijo na zmotnem materialnopravnem izhodišču, in sicer da je za opredelitev pravne narave nagrade bistveno, da jih je tožencu izplačala tretja oseba in ne delodajalec, se revizijskemu sodišču z njimi ni bilo potrebno ukvarjati.

Glede poslovnega deleža tožene stranke v družbi S. d. o. o. (v nadaljevanju poslovni delež)

9. Neutemeljen je revizijski očitek, da ni pravne podlage, da bi tožnica pridobila korporacijske pravice v gospodarski družbi. Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi več fizičnih oseb, vendar ima lahko ob ustanovitvi vsak družbenik samo en poslovni delež. Nobene ovire pa ni, da poslovni delež pripada več osebam.(4) Ker lahko torej poslovni delež pripada eni ali več osebam, ni ovire, da bi lahko bila kot imetnika poslovnega deleža vpisana v poslovni register oba zakonca skupaj. To ni v nasprotju z določbami Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD).

10. Poslovni delež, kot skupek premoženjskih in korporacijskih pravic, spada v premoženje posameznika. Vse, kar je lahko premoženje posameznika, pa je lahko tudi skupno premoženje zakoncev, če so izpolnjeni za to določeni pogoji v 51. členu ZZZDR.(5) Poslovni delež tako spada v skupno premoženje, če je osnovni vložek vplačan v času zakonske zveze iz skupnih sredstev. Ob dejanskih ugotovitvah, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), da je toženec vložek v družbi S. d. o. o. vplačal v času zakonske zveze s tožnico s sredstvi, dobljenimi z nagrado (skupnimi sredstvi), je pravilen zaključek sodišč, da spada tudi poslovni delež v skupno premoženje pravdnih strank.

11. Zmotna pa je odločitev sodišč v delu, kjer sta tožencu naložili, da tožnici prizna solastniški delež in da ji mora izstaviti listino, na podlagi katere se bo tožnica vpisala kot solastnica poslovnega deleža. Tožnica je s tako postavljenim zahtevkom dejansko zahtevala delitev skupnega premoženja - poslovnega deleža. Skupno premoženje se sicer lahko deli tudi tako, da se vzpostavi solastnina, vendar pa tak način delitve pri poslovnem deležu odpade. Poslovni delež je namreč po določbah ZGD mogoče imeti le skupaj, prav tako pa poslovni delež ni stvar, temveč skupek premoženjskih pravic. Družbenik tako ne more biti lastnik poslovnega deleža, temveč le njegov imetnik.(6) Zato toženec ne more izstaviti listine, na podlagi katere bi tožnica postala solastnica poslovnega deleža. Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko poslovni delež sporazumno razdelita, če to dovoljujejo pravila družbene pogodbe(7), in sicer tako, da se deli obstoječi poslovni delež na dva nova poslovna deleža, česar pa tožnica v tej pravdi ne zahteva.(8)

12. V konkretni zadevi bo tako poslovni delež ostal v skupnem premoženju pravdnih strank. Tožnica se bo lahko na podlagi te sodbe (da poslovni delež spada v skupno premoženje) vpisala v sodni register kot soimetnik poslovnega deleža skupaj s tožencem, podobno kot lahko to dosežejo dediči na podlagi sklepa o dedovanju (drugi odstavek 43. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register).

Glede odločitve o deležih na skupnem premoženju

13. Neutemeljen je tudi očitek kršitve določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), da je sodišče napačno povzelo izjavo toženca glede prispevkov strank k nastanku skupnega premoženja. Toženec je na naroku (list. št. 95 - 96) na izrecno vprašanje odgovoril, da sta s tožnico prispevala k nastajanju skupnega premoženja v enakem deležu, kar je popolnoma enako, kot je sodišče prve stopnje povzelo njegovo izjavo. Da bi bila ta izjava dana pogojno, iz zapisnika, kot je to tožencu že pojasnilo sodišče druge stopnje, ni razvidno. Če pa se toženec ne strinja z vsebino zapisnika, bi moral zoper vsebino zapisnika ugovarjati že na naroku oziroma ga ne bi smel podpisati. Sodišče je izjavo toženca tudi dokazno ocenilo in naredilo materialnopravni zaključek, da sta stranki prispevali k ustvarjanju skupnega premoženja v enakem razmerju, s čimer se strinja tudi revizijsko sodišče. 14. Revizijsko sodišče je tako reviziji delno ugodilo in zavrnilo zahtevek tožnice še v delu, v katerem zahteva, da ji mora tožnik priznati solastniški delež in ji izstaviti listino, da se bo vpisala kot solastnica poslovnega deleža v sodni register (prvi odstavek 380. člena ZPP). V ostalem delu je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP). Revizijsko sodišče v odločitev o pravdnih stroških ni posegalo, saj se z delno ugoditvijo reviziji uspeh toženca ni bistveno spremenil. .

Op. št. (1): Prim. A. Gams in L. M. Đurović, Bračno i porodično imovinsko pravo, Savremena administracija, Beograd 1985, str. 82. Op. št. (2): Drugače V. Žnidaršič, ki meni, da nagrada, ki je vezano na delo, ne nastane zgolj kot posledica dela zakonca, temveč je zato potrebna še določena dodatna predpostavka, izjemen talent, ki je pripeljal do nagrade. To pa je povsem subjektivna kvaliteta posameznika, zato tudi njeno vrednotenje v obliki nagrade, pripade samo njemu. Prim. V. Žnidaršič, Premoženjska razmerja med zakoncema, Bonex Založba, Ljubljana 2002, str. 434. Po tem stališču bi tako v primeru, ko bi bil eden od zakoncev profesionalni športnik (kjer je splošno znano, da so rezultati v veliki meri odvisni tudi od talenta, torej subjektivnih kvalitet posameznika), prišli do nesprejemljivega rezultata, ko bi vse osvojene denarne nagrade, ki bi si jih ta zakonec prislužil tekom zakonske zveze, spadale v njegovo posebno premoženje.

Op. št. (3): V posebno premoženje spadajo le odlikovanja in nagrade, ki so posledica izstopajoče pozitivne lastnosti posameznega zakonca (npr. nagrada za pogum).

Op. št. (4): Do tega lahko pride npr. na podlagi dedovanja.

Op. št. (5): Prim. V. Rijavec, Udeležba zakoncev v kapitalskih gospodarskih družbah, v: Podjetje in delo, 32 (2006) 8, str. 1699–1712. Op. št. (6): Prim. R. Gajšek, Združevanje in delitev poslovnih deležev, v: Podjetje in delo, 36 (2010) 2, str. 235–245. Op. št. (7): Po četrtem odstavku 418. člena ZGD lahko družbena pogodba prepove delitev poslovnega deleža. Op. št. (8): Prim. V. Rijavec, Udeležba zakoncev v kapitalskih gospodarskih družbah, v: Podjetje in delo, 32 (2006) 8, str. 1699–1712 in K. Zupančič, Dedovanje podjetniškega premoženja – Nekaj vprašanj v zvezi s prenovljenim Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), v: Podjetje in delo, 34 (2008) 7, str. 1512–1523.