Jedro

Iz listin upravnega spisa in izpodbijane odločbe je razvidno, da tožena stranka dejstev, ki se nanašajo na morebitno podano soglasje drugega starša za spremembo osebnega imena mld. B.B., ni ugotavljala, pa tudi ne, ali so podane izjeme po petem odstavku 20. člena ZOI-1, ko soglasje drugega od staršev ni potrebno. Prav tako tožena stranka ni ugotavljala morebitne vključitve centra za socialno delo v predmetni postopek. Ker je predlog sodišču, da o tem odloči v nepravdnem postopku, mogoče podati le takrat, ko eden od staršev ni podal soglasja za spremembo imena in do dogovorne rešitve ni prišlo niti s posredovanjem centra za socialno delo, ob upoštevanju zatrjevanja stranke z interesom v odgovoru na tožbo, da je poskušala doseči dogovor tako z očetom mld. otroka kot z vključitvijo Centra za socialno delo Mozirje, je tožena stranka po presoji sodišča glede teh okoliščin nepopolno ugotovila dejansko stanje in zmotno uporabila 20. člen ZOI-1 v povezavi z določbo prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena, ter na tej podlagi napačno, brez ugotovitve vseh relevantnih okoliščin, zaključila, da prosilka izpolnjuje (poleg subjektivnega) objektivni pogoj za dodelitev BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 912/2018 z dne 23. 10. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A., v tem upravnem sporu stranke z interesom, za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) in ji odobrila redno BPP v zvezi s spremembo priimka hčeri B.B. v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v nepravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji, od 24. 5. 2018 dalje (točka I izreka) in za izvajanje BPP določila odvetnico C.C. iz Celja (točka II izreka).

2. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega akta navedla, da je pri preverjanju izpolnjevanja pogojev iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotovila, da je prosilka v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela dohodek v povprečnem mesečnem neto znesku 733,59 EUR ter da prejema tudi 114,31 EUR otroškega dodatka in 135,00 EUR preživnine. Povprečni mesečni dohodek na osebo (prosilka živi z mladoletno hčerjo) tako znaša 491,45 EUR in ne presega z zakonom določen cenzus. Ker prosilka drugega premoženja nima, izpolnjuje t. i. subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Glede izpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP, ki mora biti kumulativno izpolnjen za dodelitev BPP, je tožena stranka ugotovila, da je razumno začeti nepravdni postopek za spremembo osebnega imena prosilkine hčere. Prosilka je namreč izkazala, da so za spremembo hčerinega priimka podani utemeljeni razlogi, ki izhajajo iz vsakodnevnih potreb življenja in tudi niso v nasprotju s koristmi otroka. Tako je po oceni tožene stranke zadeva nedvomno pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj prosilke in njene hčere, zadeva pa ima tudi verjeten izgled za uspeh. Glede na ugotovitev, da prosilka izpolnjuje subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, je tožena stranka prosilki dodelila BPP v navedeni obliki.

3. Tožeča stranka odločitvi tožene stranke oporeka in zoper njo vlaga tožbo, v kateri navaja, da je v zvezi z odobritvijo predmetne BPP po njenem mnenju sporno izpolnjevanje objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP. Tožeča stranka zatrjuje, da prosilka v nasprotju z zahtevami iz 20. člena Zakona o osebnem imenu (v nadaljevanju ZOI-1) ni niti navajala niti izkazala, da je poskušala z očetom mld. otroka doseči dogovor o spremembi priimka. Prav tako iz vloge in njene dopolnitve ne izhaja, da se je obrnila na center za socialno delo, ki bi ji pomagal doseči sporazum z otrokovim očetom glede spremembe priimka.

4. Po prepričanju tožeče stranke tožena stranka ne bi smela presojati glede koristi otroka, ki mora biti skladno z 20. členom ZOI-1 in 3. členom Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah glavno vodilo pri spremembi imena otroka. Tožena stranka namreč za to ni usposobljena, ampak je to, kolikor do dogovora med staršema ne pride, v pristojnosti nepravdnega sodišča, ki o tem pridobi mnenje centra za socialno delo in vključi izvedenca.

5. Tožeča stranka še poudarja, da se ne strinja z navedbami tožene stranke, ko ta pavšalno zatrjuje, da je sprememba otrokovega priimka pomembna za njegov socialno-ekonomski položaj, saj iz navedb prosilke in listin v spisu to ne izhaja. Prav tako prosilkine navedbe glede zapletov pri izkazovanju, da je mati mld. otroka, niso takšne narave, da bi bile življenjskega pomena.

6. Po stališču tožeče stranke je glede na navedeno predmetna prošnja za BPP očitno nerazumna. Prosilka bi bila po mnenju tožeče stranke upravičena do BPP šele v primeru, ko bi se izkazalo, da dogovor med staršema glede spremembe otrokovega priimka ni mogoče doseči niti s pomočjo centra za socialno delo. Tako tožeča stranka meni, da je tožena stranka prosilki neutemeljeno dodelila BPP. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilke zavrne kot neutemeljen oziroma podredno zadevo vrne v ponovni postopek.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

8. Stranka z interesom A.A. v odgovoru na tožbo navaja, da je poskušala z očetom mld. otroka doseči dogovor o spremembi priimka, ker je sprememba otrokovega priimka pomembna za hčerin osebni in socialno-ekonomski položaj. Prav tako se je obrnila na Center za socialno delo Mozirje, da bi ji pomagal doseči sporazum z otrokovim očetom glede spremembe priimka, vendar dogovora med staršema glede spremembe otrokovega priimka ni bilo mogoče doseči niti s pomočjo centra za socialno delo. Navaja še, da s strani organa za BPP ni bila pozvana na predložitev dokazila centra za socialno delo. Ker so po njenem stališču izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, je prosilka upravičena do BPP, zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

9. Tožba je utemeljena.

10. V predmetni zadevi je sporna odločitev tožene stranke, s katero je stranki z interesom dodelila redno BPP za pravno svetovanje in zastopanje v nepravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji zaradi spremembe priimka hčeri. Tožena stranka je ocenila, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za dodelitev te BPP stranki z interesom.

11. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) in na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Subjektivni pogoj je določen v 13. členu ZBPP, vendar izpolnjevanje tega pogoja med strankama ni sporno. Glede objektivnega pogoja pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožeča stranka meni, da v konkretnem primeru slednji pogoj ni izpolnjen.

12. Sodišče takšnemu stališču tožeče stranke sledi. Postopek in pogoji spremembe osebnega imena mladoletni osebi na prošnjo so določeni v 20. členu ZOI-1. V prvem odstavku tega člena je določeno, da se lahko mladoletni osebi spremeni osebno ime na prošnjo zakonitih zastopnikov. Če zahteva spremembo osebnega imena skrbnik oziroma skrbnica (v nadaljnjem besedilu: skrbnik), mora s tem soglašati tudi pristojni center za socialno delo, ki mora pri tem upoštevati največje koristi otroka. V drugem odstavku tega člena je določeno, da lahko zahteva spremembo osebnega imena otroku, kadar starši živijo ločeno, tisti od staršev, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je zaupan v varstvo in vzgojo, če s tem soglaša drugi od staršev. Po tretjem odstavku tega člena v primeru, če drugi od staršev ne soglaša s spremembo osebnega imena mladoletnemu otroku, staršema sporazumno odločitev pomaga doseči center za socialno delo. V skladu s četrtim odstavkom tega člena v primeru, če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem novem osebnem imenu, o utemeljenosti zahtevka odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovem sodelovanju poskušala sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristi otroka. Odločba sodišča o utemeljenosti zahtevka mora biti priložena zahtevi za spremembo osebnega imena mladoletni osebi. Po petem odstavku tega člena pa soglasje drugega od staršev ni potrebno, če njegovega prebivališča ni mogoče ugotoviti ali če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali roditeljska pravica.

13. Iz opisane zakonske ureditve izhaja, da v postopku spremembe osebnega imena mladoletni osebi lahko pride v primerih, ko starša živita ločena, najprej ob soglasju staršev. Če takšnega soglasja ni, se v postopek z namenom dogovorne rešitve vključi center za socialno delo. Šele v primeru, če tudi ob pomoči centra za socialno delo ne pride do sporazumne rešitve med staršema glede otrokovega novega osebnega imena, se predlog bodisi enega bodisi obeh staršev v tem smislu vloži na sodišče, ki o tem odloči v nepravdnem postopku.

14. Iz listin upravnega spisa in izpodbijane odločbe je razvidno, da tožena stranka dejstev, ki se nanašajo na morebitno podano soglasje drugega starša za spremembo osebnega imena mld. B. B., ni ugotavljala, pa tudi ne, ali so podane izjeme po petem odstavku 20. člena ZOI-1, ko soglasje drugega od staršev ni potrebno. Prav tako tožena stranka ni ugotavljala morebitne vključitve centra za socialno delo v predmetni postopek. Ker je predlog sodišču, da o tem odloči v nepravdnem postopku, mogoče podati le takrat, ko eden od staršev ni podal soglasja za spremembo imena in do dogovorne rešitve ni prišlo niti s posredovanjem centra za socialno delo, ob upoštevanju zatrjevanja stranke z interesom v odgovoru na tožbo, da je poskušala doseči dogovor tako z očetom mld. otroka kot z vključitvijo Centra za socialno delo Mozirje, je tožena stranka po presoji sodišča glede teh okoliščin nepopolno ugotovila dejansko stanje in zmotno uporabila 20. člen ZOI-1 v povezavi z določbo prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena, ter na tej podlagi napačno, brez ugotovitve vseh relevantnih okoliščin, zaključila, da prosilka izpolnjuje (poleg subjektivnega) objektivni pogoj za dodelitev BPP.

15. Po presoji sodišča na zgoraj opisane ugotovitve ne vplivajo navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo. Ne glede na to, ali je stranka z interesom dejansko poskušala pridobiti soglasje očeta mladoletnega otroka za spremembo osebnega imena in ali se je v ta postopek vključil pristojni center za socialno delo, je nesporno dejstvo, da tožena stranka teh okoliščin v postopku, ki je rezultiral v izdaji izpodbijane odločbe, ni ugotavljala in s temi podatki ob sprejemu izpodbijanega akta ni razpolagala.

16. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki, da opravi ponoven postopek, v katerem bo morala ugotoviti zgoraj navedena dejstva, se v odločbi, s katero bo odločeno o prosilkini prošnji za dodelitev BPP, do njih opredeliti, prav tako pa se opredeliti tudi do izpolnjevanja ostalih pogojev iz 24. člena ZBPP in te okoliščine ustrezno obrazložiti.