Jedro

ZBPP toženki ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve. Organ za BPP ne more zavrniti dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, če se strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Toženka pa take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Predsednice Upravnega sodišča Republike Slovenije št. Bpp 31/2023-2 z dne 20. 2. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1244/2020-32 z dne 19. 1. 2023. 2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se toženka sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Upravno sodišče RS je s sklepom I U 1224/2020-32 z dne 19. 1. 2023 zavrglo tožničino tožbo zoper sklep Agencije št. 451-15/2019-12/628 z dne 17. 7. 2020, s katerim je Agencija ustavila upravno izvršbo, ker je zavezanec po sklepu o upravni izvršbi (Elektro A., d. d.) izpolnil obveznost, ki mu je bila naložena s sklepom Agencije št. 521-7/2007-30/EE-28 z dne 24. 10. 2011 in je zato odpadel razlog za nadaljevanja upravne izvršbe. Kot izhaja iz sklepa Agencije št. 451-15/2019-12/628 z dne 17. 7. 2020, je Agencija ustavila upravno izvršbo, ker je zavezanec naloženo obveznost izpolnil s tem, da je merilno mesto ponovno priklopil na omrežje. Upravno sodišče je tudi ugotovilo, da se je od izdaje sklepa o upravni izvršbi spremenilo lastništvo nepremičnin, na katerih se nahaja merilno mesto, zato je sodišče zaključilo, da akt, ki ga je tožnica izpodbijala s tožbo, očitno zanjo nima posledic ali pa so te posledice zanemarljive. Sklep očitno z ničemer ne posega v pravni položaj prosilke, zato toženka ocenjuje, da tožnica glede na razloge sodišča za zavrženje tožbe in glede na pritožbene razloge z morebitno pritožbo zoper izpodbijani sklep nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožnica niti v tožbi, ki jo je sodišče zavrglo, niti v prošnji za dodelitev BPP ne pojasni, kako naj bi sklep Agencije z dne 17. 7. 2020 vplival na njen pravni položaj. Ob upoštevanju okoliščine, da tožnica ni zavezanka v postopku upravne izvršbe, ki je bila z izpodbijanim sklepom ustavljena, niti ni lastnica zemljišč, kjer se nahaja sporno merilno mesto, toženka ocenjuje tudi, da zadeva ni pomembna za tožničin osebni položaj oziroma da zadeva zanjo ali njeno družino ni življenjskega pomena. Ker tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, je toženka njeno prošnjo za dodelitev BPP zavrnila kot neutemeljeno.

3. Tožnica vlaga tožbo, v kateri predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi ugodi njeni prošnji za dodelitev BPP oziroma izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Opozarja na 9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Navedenega toženka ni upoštevala, zato dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Izpodbijana odločba temelji na očitno nerazumni ugotovitvi o spremembi lastništva nepremičnine stoječe na parceli št. 530/14, k.o. ..., ter na neresnični ugotovitvi, da je Elektro A., d. d. objekte na parceli št. 530/35 in 530/7, k.o. ..., priklopil na električno omrežje. Za nepravilne in neprimerne se pokažejo tudi ugotovitve, da je bila obveznost Elektra A., d. d. izpolnjena, saj je tožnica ravno zaradi neizpolnitve obveznosti vložila tožbo.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP. Toženka se je pri tem oprla na ugotovitev, da tožnica ni navedla nobenih dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, zaradi česar je njeno prošnjo zavrnila na podlagi 24. člena ZBPP.

7. V 24. členu ZBPP je določeno, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Po tretjem odstavku istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

8. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Iz ustaljene upravnosodne prakse1 izhaja razlaga, da je zakonodajalec meje vsebinskega preizkusa zadeve opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

9. Prav to pa je po presoji sodišča toženka storila v obravnavani zadevi. Odločitev je namreč oprla na podrobno vsebinsko presojo sklepa Upravnega sodišča. Tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je Agencija ustavila upravno izvršbo, ker je zavezanec Elektro A., d. d. naloženo obveznost izpolnil s tem, da je merilno mesto ponovno priklopil na omrežje. Ker sklep, s katerim je Agencija ustavila upravno izvršbo, z ničemer ne posega v pravni položaj tožnice, z morebitno pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča nima verjetnega izgleda za uspeh. Nadalje toženka pojasnjuje, da je vpogledala v zemljiško knjigo in ugotovila, da tožnica ni lastnica zemljišč, kjer se nahaja sporno merilno mesto, zato zaključi, da zadeva ni pomembna za tožničin osebni položaj oz. da zadeva zanjo ali njeno družino ni življenjskega pomena. Na ta način je toženka po presoji sodišča podrobno analizirala vsebino sklepa, ki ga želi tožnica izpodbijati. Še več, sama je opravila tudi dodatne poizvedbe (vpogled v zemljiško knjigo), s katerimi je želela pridobiti dodatne podatke in preveriti pravilnost odločitve.

10. Kot izhaja iz gornje obrazložitve, ZBPP toženki ne daje pooblastila za tako podrobno vsebinsko presojo zadeve. Organ za BPP ne more zavrniti dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, če se strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Toženka pa take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedla.

11. V obravnavanem primeru je toženka ocenila, da tožnica nima izgledov za uspeh iz razloga, ker niti v prošnji za dodelitev BPP niti v svoji tožbi ni pojasnila, kako naj bi sklep Agencije z dne 17. 7. 2020 vplival na njen pravni položaj. Če se je toženki zdela tožničina prošnja za BPP nekonkretizirana, bi morala tožnico pozvati na dopolnitev oziroma tožnici omogočiti pravico do izjave. Skladno z določbami ZBPP je, da organ tožnico pozove, da pove razlog, okoliščine oziroma dejstva, zaradi katerih meni, da je sodna odločba, ki jo želi izpodbijati s pritožbo, nezakonita oziroma mu krši določeno pravico. S tem se v upravnem postopku odločanja o prošnji za BPP uresničuje pravica do zaslišanja stranke. Tožnici pa toženka pred izdajo odločbe v skladu z 9. členom ZUP ni dala možnosti, da se opredeli do njenih stališč, da nima možnosti za uspeh zgolj zato, ker v prošnji ni z ničemer niti zatrjevala niti izkazala razlogov za pritožbo. Tako je lahko tožnica šele v tožbi ugovarjala, da izpodbijana odločba temelji na neresnični ugotovitvi o spremembi lastništva nepremičnine stoječe na parceli 530/14, k.o. ..., ter na neresnični ugotovitvi, da je zavezanec objekte na parc. št. 530/35 in 530/7, k.o. ... priklopil na električno omrežje. Pred izdajo izpodbijane odločbe toženka tako ni ugotovila vseh dejstev in okoliščin, ki so za odločitev pomembne in stranki ni omogočila, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi v posebnem ugotovitvenem postopku.

12. Ker je toženka napačno uporabila 24. člen ZBPP in je kršila pravico do izjave tožnice, je sodišče ob uporabi prve alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku je toženka v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka in glede uporabe materialnega prava.

13. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

14. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi sklepa tega sodišča I U 427/2023 z dne 13. 4. 2023. 1 Glej I U 845/2019, I U 1190/2019, I U 509/2020, I U 643/2022 in druge.