Jedro

Res imajo uporabniki javnih dobrin v skladu s 16. členom ZGJS v primeru zatrjevane kršitve kontrahirne dolžnosti možnost od pristojnega organa republike ali lokalne skupnosti zahtevati izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o (kršeni) pravici in izvajalcu obvezne javne službe naloži primerno ukrepanje - gre torej za upravno pot. A okoliščina, da zakon predvideva takšno možnost, še ne izključuje možnosti vložitve tožbe za sklenitev pogodbe po prvem odstavku 17. člena OZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo za sklenitev pogodbe o priključitvi na javno vodovodno omrežje, ker je menilo, da sodišče za obravnavo takšnega zahtevka ni pristojno, ampak lahko uporabnik v skladu s 16. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) od pristojnega organa republike ali lokalne skupnosti zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi (kršeni) pravici in izvajalcu obvezne javne službe naloži primerno ukrepanje.

2. Zoper tak sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka pravočasno pritožujeta tožnika, ki predlagata razveljavitev sklepa.

3. Toženka predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dilema, s katero se je v izpodbijanem sklepu ukvarjalo sodišče prve stopnje, je najkrajše povedano takšna: v kakšnem postopku oziroma postopkih lahko uporabniki javnih dobrin od koncesionarjev dosežejo uveljavitev kontrahirne dolžnosti? Sodišče prve stopnje ima sicer prav, ko pojasnjuje, da imajo uporabniki javnih dobrin v skladu s 16. členom ZGJS v primeru zatrjevane kršitve kontrahirne dolžnosti možnost od pristojnega organa republike ali lokalne skupnosti zahtevati izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o (kršeni) pravici in izvajalcu obvezne javne službe naloži primerno ukrepanje1 - gre torej za upravno pot. A okoliščina, da zakon predvideva takšno možnost, še ne izključuje možnosti vložitve tožbe za sklenitev pogodbe po 1. odstavku 17. člena Obligacijskega zakonika (OZ)2, kakršen je tožbeni zahtevek v tej zadevi, na kar utemeljeno opozarjata pritožnika. Zakaj omenjena določba za primere uporabe javnih dobrin ne bi prišla v poštev, sodišče prve stopnje ne pojasni, višje sodišče pa razloga za to ne najde. Stališče o uporabi določbe 17. člena OZ v primeru izvajalcev gospodarskih javnih služb zastopa tudi teorija3, o takšnih zahtevkih pa so pravdna sodišča tudi že odločala.4

6. Spor o dolžnosti skleniti pogodbo (četudi za uporabo javne dobrine) po 17. členu OZ pa je po prepričanju tega sodišča civilni spor o civilnopravnem razmerju, o katerem odloča sodišče v pravdnem postopku (1. člen ZPP).

7. Višje sodišče je zaradi opisanega pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v katerem naj o tožbenem zahtevku vsebinsko odloči, kar, kot je povsem pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, vsebuje tudi presojo ugovorov aktivne ter pasivne legitimacije. Kršitve postopka glede na njeno naravo višje sodišče ne more samo odpraviti na pritožbeni obravnavi, ne da bi kršilo ustavno zagotovljene pravice pravdnih strank. Sodišče druge stopnje namreč ne sme namesto sodišča prve stopnje izvesti celotnega dokaznega postopka.

PRAVNI POUK: Zoper sklep (o razveljavitvi) je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če se vloži pritožba po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

8. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Tožnika ne uveljavljata takšnega zahtevka. 2 Ta določa, da lahko zainteresirana oseba zahteva, da se pogodba nemudoma sklene, kadar mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo. 3 V. Kranjc v: Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 216 in A. Mužina: Gospodarske javne službe, Kontrahirna dolžnost, Pravna praksa, 13/98, stran 7 in 8. 4 Prim. VSK sodba I Cp 609/2014.