Objava osebnih podatkov v zborniku

Datum

31.01.2024

Številka

07121-1/2024/108

Kategorije

Pravne podlage, Statistika in raziskovanje, OP umrlih

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 25. 1. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede objave osebnih podatkov v zborniku. Navajate, da so nekateri posamezniki, na katere se podatki nanašajo, tudi že pokojni. Zanima vas, ali lahko osebne podatke objavite in pod katerimi pogoji.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Objava osebnih podatkov predstavlja obliko obdelave osebnih podatkov, ki je dopustna le, če ima upravljavec zanjo ustrezno pravno podlago iz 6. člena Splošne uredbe. IP pojasnjuje, da pravno podlago za objavo osebnih podatkov v obravnavanem primeru lahko predstavlja privolitev posameznika, lahko pa se upravljavec opre tudi na samostojno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v okviru svobode izražanja, ki jo predstavlja 73. člen ZVOP-2, če so za to izpolnjeni vsi pogoji.

2. Peti odstavek 9. člena ZVOP-2 je neposredna pravna podlaga za obdelavo zakonito pridobljenih osebnih podatkov umrlih posameznikov za namene znanstvenega raziskovanja, zgodovinskega raziskovanja, izobraževalne, statistične ali arhivske namene ali v okviru izvajanja svobode izražanja, na podlagi pisnih privolitev naslednjih oseb po predpisanem izključujočem vrstnem redu: zakonec ali zunajzakonski partner, otroci ali starši umrlega posameznika.

3. V skladu s šestim odstavkom 9. člena ZVOP-2 se določbe tega člena ne uporabljajo za osebne podatke umrlih posameznikov 20 let po njihovi smrti, če drug zakon ne določa drugače.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

Vaše vprašanje se nanaša na širše področje kulturno-zgodovinskega in izobraževalnega delovanja, ki zajema obdelavo osebnih podatkov ter vprašanje njihovih osebnostnih pravic in, v primeru umrlih posameznikov, pietete. Glede na to IP najprej pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). V primeru uporabe osebnih podatkov v zgodovinskih zbornikih pa gre lahko (tudi) za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč ter je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva.

Objava osebnih podatkov predstavlja obliko obdelave osebnih podatkov, ki je dopustna le, če ima upravljavec zanjo ustrezno pravno podlago iz 6. člena Splošne uredbe:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP pojasnjuje, da pravno podlago za objavo osebnih podatkov v obravnavanem primeru lahko predstavlja privolitev posameznika, lahko pa se upravljavec opre tudi na samostojno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v okviru svobode izražanja, ki jo predstavlja 73. člen ZVOP-2, če so za to izpolnjeni vsi pogoji.

Glede privolitve IP pojasnjuje, da je v skladu z definicijo iz 11. točke 4. člena Splošne uredbe privolitev vsaka prostovoljna, izrecna, informirana in nedvoumna izjava volje posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, s katero z izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem izrazi soglasje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Več o veljavnosti privolitve si lahko preberete na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/ključna-področja-uredbe/privolitev.

ZVOP-2 v prvem odstavku 73. člena določa, da je obdelava osebnih podatkov v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije dovoljena. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja ter obdeluje v njih vsebovane osebne podatke, potrebne za ta namen.

V skladu z drugim odstavkom 73. člena ZVOP-2 se lahko osebni podatki v okviru svobode izražanja za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če:

1.je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;

2.je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;

3.so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;

4.so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost;

5.gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;

6.so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

7.javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika ali

8.tako določa drug zakon.

Navedeni 73. člen ZVOP-2 lahko – če so izpolnjeni zakonsko opredeljeni pogoji (v zvezi z 85. členom Splošne uredbe) – predstavlja samostojno pravno podlago za tovrstno obdelavo podatkov v okviru svobode izražanja. Uveljavljanje pravic posameznika se v tem primeru izvaja pred sodišči. O razmerju med pravico do varstva osebnih podatkov in svobodo izražanja se je IP opredelil v mnenju št. 07121-1/2023/593 z dne 4. 5. 2023, ki je dostopno na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/tehtanje-med-pravico-do-izbrisa-in-svobodo-izražanja-1683528702.

Glede osebnih podatkov umrlih posameznikov

Splošna uredba ne uporablja za osebne podatke umrlih, lahko pa države članice določijo pravila za obdelavo takšnih osebnih podatkov. To področje je v Republiki Sloveniji urejeno v 9. členu ZVOP-2. Skladno s prvim odstavkom tega člena se osebni podatki umrlih posameznikov obdelujejo v skladu z zakonom. Peti odstavek istega člena pa je neposredna pravna podlaga za obdelavo zakonito pridobljenih osebnih podatkov umrlih posameznikov za namene znanstvenega raziskovanja, zgodovinskega raziskovanja, izobraževalne, statistične ali arhivske namene ali v okviru izvajanja svobode izražanja, na podlagi pisnih privolitev naslednjih oseb po predpisanem izključujočem vrstnem redu: zakonec ali zunajzakonski partner, otroci ali starši umrlega posameznika. Ne glede na to je dovoljena objava ali druga obdelava v zgodovinskih in drugih izobraževalnih publikacijah zakonito pridobljenih osebnih podatkov umrlih posameznikov, če so bile javne osebe in če tega ne prepoveduje drug zakon.

V skladu s šestim odstavkom 9. člena ZVOP-2 se določbe tega člena ne uporabljajo za osebne podatke umrlih posameznikov 20 let po njihovi smrti, če drug zakon ne določa drugače. To pomeni, da po preteku 20 let od smrti ti podatki niso več varovani kot osebni podatki po ZVOP-2 in zanje velja področna ureditev, npr. določbe Ustave RS in Obligacijskega zakonika.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila

dr. Pika Šarf, Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka