Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep II Cp 215/2022

ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.215.2022 Civilni oddelek

začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora podaljšanje začasnega zavarovanja hitrost postopka zavarovanja kataloško kaznivo dejanje premoženje nezakonitega izvora trditveno in dokazno breme
Višje sodišče v Ljubljani
11. februar 2022

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora. Ugotovilo je, da so bili utemeljeni razlogi za sum storitve kataloškega kaznivega dejanja podani že v predkazenskem postopku, kar zadostuje za začasno zavarovanje. Sodišče je potrdilo, da ni potrebno, da bi bili ti razlogi potrjeni v nadaljnji preiskavi ali kazenskem postopku. Pritožnik ni uspel ovreči domneve, da gre za premoženje nezakonitega izvora, saj ni predložil ustreznih dokazov o zakonitosti pridobitve premoženja.
  • Dokazni standard za začasno zavarovanjeAli je bil pri odločanju o začasnem zavarovanju izpolnjen dokazni standard utemeljenih razlogov za sum storitve kataloškega kaznivega dejanja?
  • Utemeljenost začasnega zavarovanjaAli je sodišče pravilno ugotovilo, da so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je toženec storil kataloško kaznivo dejanje?
  • Odvzem premoženja nezakonitega izvoraAli je bilo premoženje, ki je bilo predmet odvzema, pridobljeno na nezakonit način?
  • Postopek zavarovanja in načelo hitrostiKako se načelo hitrosti postopka odraža v postopku zavarovanja premoženja nezakonitega izvora?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dokazni standard za odločanje v postopku zavarovanja je nižji kot pri izdaji sodbe. Zadošča standard verjetnosti. Ker mora sodišče postopek zavarovanja izvesti hitro, odloči o izpolnjenosti zakonskih pogojev z izdajo začasne odredbe na podlagi tistih dokazov, katerih izvedba je čim hitrejša. To so praviloma listinski dokazi. Izvajanje ustnih dokazov je praviloma pridržano za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi.

Po prvi alineji prvega odstavka 20. člena ZOPNI je za začasno zavarovanje pravno relevantno zgolj dejstvo, da je bil dokazni standard utemeljenih razlogov za sum storitve kataloškega kaznivega dejanja podan (vsaj) v času predkazenskega postopka. Pravilna je ocena in ugotovitev sodišča, da je bilo temu pogoju zadoščeno z izdajo odredbe o hišni preiskavi v predkazenskem postopku z dne 13. 3. 2020, ki je bila izdana pred sklepom o uvedbi preiskave zaradi sume storitve poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja, na katerega se opira pritožnik. Za začasno zavarovanje zadošča, da so ob izdaji odredbe za hišno in osebno preiskavo bili ugotovljeni utemeljeni razlogi za sum storitve kataloškega dejanja in ni treba, da bi bili potrjeni tudi v nadaljnji preiskavi ali v kazenskem postopku.

Po ZOPNI se odvzame premoženje, ki je bilo pridobljeno na nezakonit način (2. člena ZOPNI). Zakon ne zahteva, da bi bilo to premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem, zlasti ne s kataloškim kaznivim dejanjem, ki je bilo odločilno za pričetek postopka finančne preiskave kot predhodne faze postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI, kateri sledi sodni (pravdni) postopek. Za odvzem premoženja nezakonitega izvora zadošča (kakršna koli) nezakonitost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 576/2021-V z dne 1. 9. 2021, s katerim je v pretežni meri ugodilo predlogu tožnice za podaljšanje začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora, ki je bilo odrejeno s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Kpd 22190/2020 z dne 8. 5. 2020 in XI Kpd 22190/2020 z dne 2. 11. 2020, ter podaljšano s sklepom istega sodišča XI Kpd 22190/2020 z dne 1. 6. 2021, tako da je tožencu ali drugim po njegovem pooblastilu prepovedalo razpolaganje z denarnimi sredstvi v višini 260.600,00 EUR, ki so mu bila zasežena 17. 3. 2020 pri hišni preiskavi, opravljeni na podlagi odredbe sodišče v stanovanju, ki ga uporablja. Odredilo je hrambo navedenih denarnih sredstev na pristojnem računu tožeče stranke. Začasno zavarovanje je dovolilo za čas do 30 dni po pravnomočni odločitvi o tožbenem zahtevku.

2. Toženec vlaga pritožbo. Predlaga spremembo sklepa z zavrnitvijo predloga za podaljšanje zavarovanja. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sklep nepravilen in nezakonit. Predlagal je razpis naroka in kot dokaz predlagal pridobitev in pregled spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani II Kpd 22004/2020, s katerim sam ne razpolaga. Ker je spis že pri istem sodišču, ne vzdrži argumentacija v sklepu, da je bil dolžan dokazovati, da do spisa ne more dostopati. Vztraja, da za začasno zavarovanje ni podan pogoj iz prve alineje prvega odstavka 20. člena ZOPNI1. V predkazenskem postopku so se potrdili kvečjemu utemeljeni razlogi za sum, da je bil storjen poskus kaznivega dejanja izsiljevanja po prvem in drugem odstavku 213. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1. Četrti člen, točka 10 ZOPNI, taksativno našteva kataloška kazniva dejanja. Poskus drugega naklepnega dejanja v zakonu ni naveden. Že pojmovno ni mogoče, da bi bilo zaseženo premoženje nezakonitega izvora, če je dejanje ostalo pri poskusu in storilec s kaznivim dejanjem ni pridobil premoženja. Sodišču nadalje očita, da ne v sklepu z dne 1. 9. 2021 ne v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo suma, da naj bi toženec storil huda kazniva dejanja, od koder naj bi izviralo zaseženo premoženje. Ponavlja, da je bila v predkazenskem postopku podana zahteva za preiskavo zaradi suma enega kaznivega dejanja, ki je ostalo pri poskusu. Torej si ni pridobil protipravne premoženjske koristi. Ni zadoščeno standardu najmanjše verjetnosti (razlogov za sum), da je zaseženo premoženje nezakonitega izvora. Oškodovanec kaznivega dejanja je potrdil njuno dalj časa trajajoče poslovno sodelovanje, od koder izvira pritožnikovo premoženje. Predložil je dokaze in predlagal zaslišanje prič, ki bi potrdile poslovno dejavnost toženca, njegov zaslužek oziroma denarna sredstva, ki so mu bila zasežena v hišni preiskavi. Sodišče ne razmejuje med postopkom začasnega zavarovanja in postopkom odvzema premoženja nezakonitega izvora. Pri odločanju o izdaji začasne odredbe oziroma podaljšanju njene veljavnosti bi morala skladno s prvo alinejo prvega odstavka 20. člena ZOPNI odločati in ugotoviti, da je bilo v predkazenskem ali kazenskem postopku ugotovljeno, da so podani ali so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je osumljenec, obdolženec, obsojenec ali zapustnik storil kataloško kaznivo dejanje, in kot bistveno, od koder izvira premoženje nezakonitega izvora. Tožilstvo pri podaji predloga ni dokazalo, da je toženec osumljen izvrševanja kataloških kaznivih dejanj, iz katerih bi lahko izviralo premoženje nezakonitega izvora. Očita se mu lahko le eno kaznivo dejanje, ki je ostalo pri poskusu. Ob izjavi oškodovanca je zmoten zaključek sodišča, da toženec ni uspel izpodbiti domneve, da je zaseženi znesek (260.600,00 EUR) premoženje nezakonitega izvora. Iz njegove trditvene podlage in predloženih listinskih dokazov oziroma predlaganih dokazov izhaja, da sta bila z oškodovancem v dalj časa trajajočem poslovnem odnosu, iz katerega izvira toženčevo premoženje. Oškodovanec je bil zaslišan v postopku II Kpd 22004/2020 le o protipravni premoženjski koristi v znesku 17.000,00 EUR, ne pa o poslovnem razmerju s tožencem (koliko časa sta poslovno sodelovala, kakšen je bil njuni poslovni dogovor o proviziji, koliko vozil in po kakšni ceni je bilo prodanih). Tožencu je bila kršena pravica do izjave, ker upoštevaje ugovoru predloženi listinski dokumentaciji sodišče ni izvedlo nobenega dokaza, s katerim je toženec izpodbijal domnevo, da gre za premoženje nezakonitega izvora. Nasprotni zaključek sodišča je v nasprotju z izjavo oškodovanca. Meni, da je dokazal, da zaseženo premoženje izvira iz prodaje rabljenih vozil višjega cenovnega razreda, pri čemer od prihodkov niso bili plačani davki, kar pa je le kršitev davčnih obveznosti.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku začasnega zavarovanja premoženja nezakonitega izvora se uporabljajo določbe tretjega poglavja ZOPNI ter ZIZ2. Materialnopravni pogoji za začasno zavarovanje se presojajo po 20. členu ZOPNI, glede teka postopka pa se smiselno uporabljajo določbe ZIZ. Ker je začasno zavarovanje po ZOPNI po namenu in vsebini primerljivo z začasno odredbo po ZIZ in je poudarjeno načelo hitrosti postopka, se smiselno uporablja tudi pravilo ZIZ o odločanju na podlagi verjetnosti.

6. Pritožbeni očitki o absolutnih bistvenih kršitvah pravil postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP3, ker sodišče naj ne bi izvedlo predlaganih dokazov (pridobilo spis II Kpd 22004/2020, zaslišanje oškodovanca in toženca) na naroku, napačno ocenilo listinske dokaze oziroma navedlo pomanjkljive razloge o pravno odločilnih dejstvih ter posledično napačno ugotovilo dejansko stanje, so neutemeljeni.

7. Eno temeljnih načel postopka zavarovanja je načelo hitrosti postopka. Načelo kontradiktornosti se lahko vzpostavi šele v ugovornem postopku. Sodišče lahko izda sklep o začasni odredbi zgolj na podlagi podatkov, ki izhajajo iz predloga, še preden se o njih izjavi dolžnik. Z ugovorom je dolžniku omogočeno, da se izjavi o upnikovih (tožnikovih) pravnoreleventnih navedbah in dokazih. Ugovor mora biti obrazložen. V njem mora dolžnik navesti relevantna dejstva, s katerimi utemeljuje ugovor, ter predložiti dokaze, s katerimi jih dokazuje. Listinske dokaze mora predložiti oziroma navesti, zakaj tega ne more storiti. O ugovoru sodišče nato odloči na podlagi trditvene in dokazne podlage obeh strank. Dokazni standard za odločanje v postopku zavarovanja je nižji kot pri izdaji sodbe. Zadošča standard verjetnosti. Ker mora sodišče postopek zavarovanja izvesti hitro, odloči o izpolnjenosti zakonskih pogojev z izdajo začasne odredbe na podlagi tistih dokazov, katerih izvedba je čim hitrejša. To so praviloma listinski dokazi. Izvajanje ustnih dokazov je praviloma pridržano za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi. Izvedba naroka v postopku zavarovanja in tudi v postopku po ZOPNI ni obvezno (drugi odstavek 58. člena ZIZ in prvi odstavek 28. člena ZOPNI). Sodišče ga izvede le, če ugotovi, da je razpis naroka smotrn.

8. V obravnavanem primeru toženec šele v pritožbi opravičuje, zakaj ni mogel sam pridobiti sodnega spisa, na katerega se je skliceval, in o čem bi izpovedovala predlagana priča. Gre za neopravičene pritožbene novote, saj ne pove, zakaj ustrezne trditvene podlage ni mogel podati že v ugovoru. Dokazna predloga sta bila nesubstancirana. Manjkajoče trditvene podlage o pravno relevantnih dejstvih pritožnik ne more nadomestiti zgolj z izvajanjem dokazov (zaslišanje strank in priče). Izvedba naroka in izvedba nezadostno substanciranih dokaznih predlogov je obrazloženo zavrnjena v točki 7 sklepa. Kršitve načela kontradiktornosti ni.

9. Toženec drugih listinskih dokazov za ugovorne navedbe ni predložil niti ponudil. Pritožbeni očitki, da jih sodišče ni izvedlo, so torej neutemeljeni.

10. Zapisnik o zaslišanju oškodovanca je predložila tožeča stranka. V okviru podane trditvene podlage obeh strank ga je sodišče ocenjevalo skupaj z ostalim dokaznim gradivom, ki je prav tako predložila (le) tožeča stranka. Dokazna ocena navedenega dokaza je skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Nestrinjanje pritožnika s sprejeto dokazno oceno ne predstavlja absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Dejansko stanje je tudi ob opustitvi pravilno zavrnjenih ustnih dokazov v tej fazi postopka pravilno in popolno ugotovljeno. Sprejeta odločitev pa je tudi pravno pravilna.

12. Pritožnikove ugovore o neizpolnjenih pogojih z prve in druge alineje prvega odstavka 20. člena ZOPNI za začasno zavarovanje je sodišče prve stopnje celovito in popolno obravnavalo ter jih s pravilnimi in za pritožbeno sodišče popolnimi razlogi zavrnilo v točkah 13 do 23 sklepa. Pritožbeno sodišče jim v celoti pritrjuje in v njih ne najde očitanih vrzeli in pomanjkljivosti.

13. Ugotovilo je, da je bila v predkazenskem postopku zoper toženca odrejena hišna in osebna preiskava zaradi utemeljenih razlogov za sum, da je storil kataloško kaznivo dejanje (kaznivo dejanje izsiljevanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 213. člena KZ). S pravilnimi razlogi v točkah 13 in 18 je zavrnilo vse v pritožbi ponovljene ugovorne razloge, da ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 20. člena ZOPNI za začasno zavarovanje, ki določa, da sodišče na predlog državnega tožilstva odredi začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora, če je bilo v predkazenskem ali kazenskem postopku ugotovljeno, da so podani ali so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je osumljenec, obdolženec, obsojenec ali zapustnik storil kataloško kaznivo dejanje. Hišna in osebna preiskava je kazenskopreiskovalno dejanje, ki se sme opraviti, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek (214. člen ZKP)4. Po prvi alineji prvega odstavka 20. člena ZOPNI pa je za začasno zavarovanje pravno relevantno zgolj dejstvo, da je bil dokazni standard utemeljenih razlogov za sum storitve kataloškega kaznivega dejanja podan (vsaj) v času predkazenskega postopka. Pravilna je ocena in ugotovitev sodišča, da je bilo temu pogoju zadoščeno z izdajo odredbe o hišni preiskavi v predkazenskem postopku z dne 13. 3. 2020, ki je bila izdana pred sklepom o uvedbi preiskave zaradi sume storitve poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja, na katerega se opira pritožnik. Za začasno zavarovanje zadošča, da so ob izdaji odredbe za hišno in osebno preiskavo bili ugotovljeni utemeljeni razlogi za sum storitve kataloškega dejanja in ni treba, da bi bili potrjeni tudi v nadaljnji preiskavi ali v kazenskem postopku.

14. Zmotno je tudi pritožbeno naziranje, da mora obravnavano premoženje nezakonitega izvora izvirati iz storitve kataloškega kaznivega dejanja. Že sodišče prve stopnje je v točki 17. pravilno pojasnilo, da predmet odvzema premoženja po ZOPNI glede na določbo 3. točke prvega odstavka 10. člena ZOPNI ne more biti premoženje, za katerega je ugotovljeno, da je bilo pridobljeno z očitanim kaznivim dejanjem. Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s storitvijo kaznivega dejanja, je predmet kazenskega postopka. Po ZOPNI pa se odvzame premoženje, ki je bilo pridobljeno na nezakonit način (2. člena ZOPNI). Zakon ne zahteva, da bi bilo to premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem, zlasti ne s kataloškim kaznivim dejanjem, ki je bilo odločilno za pričetek postopka finančne preiskave kot predhodne faze postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI, kateri sledi sodni (pravdni) postopek. Za odvzem premoženja nezakonitega izvora zadošča (kakršna koli nezakonitost)5. 15. Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov o opravljeni finančni preiskavi ugotovilo, da je bila v preiskovalnem obdobju ugotovljena nepojasnjena razlika med napovedanimi dohodki (ki jih toženec v preiskovalnem obdobju ni imel) in dohodki, od katerih se davki ne plačujejo, ter spremembo vrednosti premoženja, vključno s porabo sredstev, v skupni višini 289.478,47 EUR. Pritožnik z ničemer ne omaje pravilne ocene in ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka na ta način - s poročilom o finančni preiskavi - s stopnjo verjetnosti izkazala, da gre v tem obsegu za premoženje nezakonitega izvora. S tem je izpolnjen drugi pogoj za začasno zavarovanje iz druge alineje prvega odstavka 20. člena ZOPNI.

16. Zmotno je pritožbeno prepričanje, da je toženec v ugovornem postopku dokazal, da ugotovljeno premoženje izvira iz njegove poslovne dejavnosti. Na njem je bilo trditveno in dokazno breme za izpodbijanje domneve iz 5. člena ZOPNI, po kateri se šteje, da je premoženje nezakonitega izvora, če ni dokazano, da je bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način. Pritožbeno sodišče pritrjuje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje in razlogom v točki 23 sklepa, da pritožnik v tej fazi postopka domneve iz 5. člena ni uspel ovreči niti z ugovornimi trditvami, še manj z dokazi. Trditve o pridobivanju dohodkov iz poslovnega razmerja - prodaje rabljenih vozil višjega cenovnega razreda, so namreč po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ostale splošne in nekonkretizirane, zlasti pa dokazno nepodprte. Kot je bilo že povedano, pritožnik dohodkov iz poslovne dejavnosti ne more dokazati s svojim zaslišanjem in zaslišanjem priče, če prej niti ne zatrjuje, za kakšne dohodke oziroma poslovanje je šlo. Na ta način toženec tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni uspel s potrebno stopnjo verjetnosti ovreči zakonske domneve, da gre pri v finančni preiskavi ugotovljenem premoženju za premoženje nezakonitega izvora.

17. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pri odločanju ni zagrešilo očitanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

1 Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, Uradni list RS, št. 91/2011 s spremembami. 2 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami. 3 Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 4 Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/1994 s spremembami. 5 Primerjaj sklep VSRS II Ips 76/2018 z dne 19. 11. 2018, točka 8 in v opombi 1 navedene literatura.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia