Jedro

Res je od med pravdnima strankama sklenjene pogodbe odstopila tožena stranka, kar pa ne vpliva na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila za neizpolnitev pogodbe odgovorna tožena stranka in da je skladno z določili člena 111 OZ v zvezi z drugim odstavkom 239. člena OZ dolžna vrniti tožeči stranki potopno črpalko in plačati strošek izdelave vrtine skladno z vrednostjo, kot je opredeljena v ponudbi, ki jo je tožena stranka sprejela.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka trpi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izročiti potopno črpalko znamke Grunfos, oznake SP 60-6 RP3 6 ″3X380-415/50 11KW, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe (1. izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki 5.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 4. 10. 2016 dalje do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe (točka 2.) in da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 2.318,16 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila (točka 3.).

2. Tožena stranka s pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu izpodbija to sodbo sodišča prve stopnje iz pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Meni, da je odločitev izpodbijane sodbe vsebinsko zgrešena, nepravilna, v nasprotju z veljavnimi predpisi, prav tako pa tudi v popolnem nasprotju z izvedenimi dokazi, v posledici navedenega pa tudi nezakonita. Uveljavlja stroške pritožbenega postopka po specificiranem stroškovniku.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče po preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje dejansko in materialnopravno pravilna in ni obremenjena z očitanimi postopkovnimi kršitvami niti kršitvami na katere pazi pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena ZPP po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v izpodbijani sodbi podrobno obrazložilo z jasnimi in skladnimi razlogi. Odgovorilo je na vse za odločitev relevantne ugovorne navedbe tožene stranke z jasnimi in skladnimi razlogi izhajajočimi iz vestne in skrbne dokazne ocene izvedenih dokazov. Z razlogi, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje v celoti kot s pravilnimi soglaša tudi pritožbeno sodišče. Z ugoditvijo tožbenemu zahtevku pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Tožeča stranka je v tožbi uveljavljala vrnitev potopne črpalke in plačilo škode, ki ji je nastala z izdelavo vrtine in montažo potopne črpalke po naročilu tožene stranke na podlagi sklenjene pogodbe s toženo stranko od katere je tožena stranka nato odstopila, tako da posel ni bil v celoti izvršen, kar med pravdnima strankama ni bilo sporno.

7. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožena stranka pri tožeči stranki naročila izvedbo vrtine in dela v zvezi z dobavo in vgradnjo potopne črpalke ter ostala dela za izgradnjo sistema ohlajevanja, za plačilo 12.700,00 EUR. Tožeča stranka je izvedla vrtino in dobavila in vgradila potopno črpalko, dogovorjenih del pa ni dokončala, ker tožena stranka ni izvršila plačila zadnjega obroka avansa, kot je bilo dogovorjeno med pravdnima strankama, temveč je od pogodbe odstopila.

8. Iz izvedenih dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno dokazno ocenilo in v dokazno oceno sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče nima razloga dvomiti, je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno zaključilo, da je tožena stranka dolžna skladno z določbami OZ tožeči stranki povrniti vse kar je od nje prejela na podlagi razvezane pogodbe in sicer vrniti potopno črpalko in plačati znesek za izdelavo vrtine dogovorjen v ponudbi, saj te v naravi ni mogoče vrniti.

9. Tožena stranka pritožbeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno plačilo avansa v celoti, ker da takšen dogovor ne izhaja iz ponudbe tožeče stranke. Zatrjuje, da je bil ta dogovor le v znesku 6.600,00 EUR, tožena stranka pa, da ji je s tem, ko je plačala 9.000,00 EUR, plačala celo več kot je bilo dogovorjeno. Pritožbene navedbe niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe obrazložilo zakaj tem navedbam tožene stranke ni sledilo in zakaj je verjelo tožeči stranki, da je bilo dogovorjeno vnaprejšnje plačilo za izvedbo del. Tak dogovor pa izhaja tudi po presoji pritožbenega sodišča iz vsebine izvedenih dokazov in sicer iz mailov na katere se je oprlo tudi sodišče prve stopnje in iz izpovedi tožeče stranke, ki ji je sodišče prve stopnje sledilo. Ker tožena stranka dogovorjenega plačila ni izvršila, tožeči stranki neutemeljeno očita, da je z deli zamujala.

10. Tožena stranka prav tako neutemeljeno očita tožeči stranki neskrbnost pri izvedenih delih, ker da tožeče stranke ni obvestila o točnem datumu in uri izvedbe vrtine ter posledično neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka o tem pravilno obveščena. Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje in to izhaja iz listinskih dokazov in izpovedbe zakonitega zastopnika tožeče stranke ter priče Sitarja, je bila tožena stranka obveščena o tem, kdaj se bo vrtina izvajala, tako da bi, če bi želela delom prisostvovati, to lahko storila. Se pa tudi od nje pričakuje določena mera skrbnosti in bi se, če ji točna ura ni bila sporočena, o njej lahko pozanimala pri tožeči stranki.

11. Neutemeljen je nadalje očitek tožeči stranki, da se je zakoniti zastopnik tožeče stranke v zvezi z izvedbo vrtine in vgradnjo potopne črpalke dogovarjal sam brez predhodnega obvestila tožene stranke. Po tem, ko sta pravdni stranki dogovorili posel in lokacijo vrtine je razumljivo, da je za izvedbo in dogovarjanje z izvajalci del skrbela tožeča stranka. Da bi te tožeča stranka morala zbirati s sodelovanjem tožene stranke, tožena stranka ni niti trdila niti z ničemer dokazala. Je pa nasprotno iz mailov in izpovedb prič ter tožeče stranke razvidno, da je bila tožena stranka o vseh fazah izvedbe vrtine in potopne črpalke obveščena, poleg tega jo je tožeča stranka že pred njimi pozivala, da plača dogovorjeni avans. Po sodišču prve stopnje ugotovljene pravilnosti ravnanja tožeče stranke tako tožena stranka s pritožbenimi navedbami ne more izpodbiti.

12. Prav tako tožena stranka ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da je bila točna lokacija vrtine dogovorjena v soglasju in ob sodelovanju s toženo stranko. Dejstvo, da je priči S. lokacijo pokazala tožeča stranka in da tožene stranke takrat ni bilo zraven, pravilnosti dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Je pa logično, da je od predlaganih lokacij tožeča stranka izbrala tisto, ki je bila po njenem mnenju najustreznejša. 13. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo navedbam tožene stranke glede zemljiškoknjižnega lastništva tega dela parcele. Tožeča stranka je bila zgolj izvajalec del oziroma storitve, ki jo je naročila tožena stranka in ni bila dolžna ugotavljati lastništva zemljišča na katerem ji je bila naročena izvedba vrtine. Odgovornost za to nosi tožena stranka, kakor je to obširno pojasnilo že sodišče prve stopnje. V zvezi s tem podana pritožbena navedba, da tožena stranka ni bila nič obogatena, zato za odločitev ni relevantna.

14. Da je bila vrtina izvršena in montirana potopna črpalka, je bila tožena stranka nedvomno seznanjena, saj je to potrdila tudi priča Č., takratna zaposlena pri toženi stranki. Ostala dela pa niso bila izvedena izključno iz razloga na strani same tožene stranke, ker ta kljub dogovoru in pozivom tožene stranke ni izvedla preostalega zahtevanega plačila, kakor je to iz izvedenih dokazov pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Res je od med pravdnima strankama sklenjene pogodbe odstopila tožena stranka, kar pa ne vpliva na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila za neizpolnitev pogodbe odgovorna tožena stranka in da je skladno z določili člena 111 OZ v zvezi z drugim odstavkom 239. člena OZ dolžna vrniti tožeči stranki potopno črpalko in plačati strošek izdelave vrtine skladno z vrednostjo, kot je opredeljena v ponudbi, ki jo je tožena stranka sprejela. Povsem zgrešena so pritožbena izvajanja tožene stranke, da bi si potopno črpalko tožeča stranka lahko sama vzela, ker da jo je sama tudi vgradila. Potopna črpalka je v posesti tožene stranke, ki jo je kot je ugotovilo sodišče prve stopnje vključno z ustrezno dokumentacijo tudi prevzela. Ali jo lahko tudi uporablja glede na lastništvo parcele, kjer je vgrajena, pa je v domeni tožene stranke in njen riziko.

15. Res je od pogodbe odstopila tožena stranka in je pogodba razvezana, kar med pravdnima strankama ni bilo sporno, in drži tudi, da je bila na podlagi pravnomočne zamudne sodbe tožeča stranka dolžna vrniti plačani znesek 9.000,00 EUR, ki ji ga je na podlagi sklenjene pogodbe plačala tožena stranka, kar pa ne pomeni, da sodišče v tej obravnavani zadevi ne bi smelo ugotavljati utemeljenosti ravnanja tožene stranke, ker da je vezano na trditveno podlago tožene stranke iz obrazložitve zamudne sodbe, kot to zmotno pritožbeno uveljavlja tožena stranka. Sodišče prve stopnje je že pojasnilo, da je pravnomočen le izrek zamudne sodbe. Z zamudno sodbo na katero se sklicuje tožena stranka je bilo tožeči stranki naloženo zgolj plačilo, o odstopu od pogodbe in o vzrokih za odstop pa ni bilo odločeno, čeprav je tožena stranka te kot sama zatrjuje in to izhaja iz obrazložitve zamudne sodbe navajala v tožbi in so bile te navedene v razlogih zamudne sodbe1. V zamudni sodbi tako ni bilo pravnomočno odločeno o odstopu od pogodbe, kakor to trdi tožena stranka. To dejstvo, ki ga je tožena stranka kot razlog za zahtevano plačilo v zamudni sodbi navedla v tožbi in ga je sodišče povzelo v obrazložitvi zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi upoštevalo zato, ker ga je zatrjevala tožena stranka in ga kot nespornega priznavala tudi tožeča stranka. Pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je to zadevo različno obravnavalo z vidika tožeče stranke in z vidika tožene stranke ter da je bila tožena stranka neenako obravnavana, ker da je iz obrazložitve zamudne sodbe sodišče prve stopnje upoštevalo, da je bila pogodba razvezana, ostalih dejstev pa ne, ter da je šlo v celoti za že razsojeno stvar, je tako neutemeljen. Posledično pa so neutemeljeni vsi v zvezi s tem podani očitki o zagrešenih postopkovnih kršitvah sodišča prve stopnje.

16. Pritožbo je bilo po navedenem zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

17. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Glej npr. dr. Jože Juhart, Civilno procesno pravo, Objektivne meje pravnomočnosti, str. 452.