Jedro

Ker je sodišče presodilo, da pisno opozorilo ni bilo utemeljeno, za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 83. člena ZDR. Sodišče je zato pravilno ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter ugodilo zahtevkom za reintegracijo, reparacijo in vpis delovne dobe v delovno knjižico.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 14. 11. 2005 nezakonita, zato jo je razveljavilo. Posledično je ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku ter zahtevku za vpis delovne dobe v delovno knjižico. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da je bilo pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 83. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR – Ur. l. RS, št. 42/2002) tožeči stranki podano neutemeljeno. Dne 6. 9. 2005 in 7. 9. 2005 ta ni neopravičeno izostala z dela, ker je bila glede na odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) začasno nezmožna za delo. Poleg tega ji je tožena stranka za ta dva dneva odobrila letni dopust. Odpoved je nezakonita tudi zato, ker je tožena stranka zamudila subjektivni 30-dnevni rok iz petega odstavka 88. člena ZDR, in ker odpovedni razlog ni bil resen in utemeljen. V času po 24. 9. 2005 tožeča stranka namreč ni bila sposobna za nobeno delo, zato ji ni mogoče očitati neupravičene odsotnosti z dela.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Poudarilo je, da za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zadošča že ugotovitev o tem, da pisno opozorilo ni bilo utemeljeno.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pisno opozorilo podala utemeljeno. Tožeči stranki ni odobrila letnega dopusta za dne 6. 9. 2005 in 7. 9. 2005, temveč za čas od 8. 9. 2005 do 16. 9. 2005. V opozorilu tožeči stranki ni očitala le neupravičenih izostankov, temveč tudi, da si ta v času od 2. 9. 2005 do 7. 9. 2005, ko ni vedela, ali ji bo bolniška odsotnost z odločbo ZZZS podaljšana ali ne, ni pravočasno in pravilno uredila letnega dopusta za primer, da ji stalež ne bo priznan. Osnovni namen pisnega opozorila je v tem, da je bila tožeča stranka seznanjena s svojimi kršitvami in kakšno ravnanje tožena stranka od nje v bodoče pričakuje. Pisno opozorilo je utemeljeno tudi, če je bila neupravičena odsotnost tožeče stranke kasneje sanirana z odločbo ZZZS. Ni sprejemljivo stališče nižjih sodišč, da lahko sodno izvedensko mnenje o delazmožnosti tožeče stranke spremeni dokončno in izvršljivo odločbo ZZZS. Tožena stranka se je upravičeno zanesla na odločbo ZZZS, ker tožeča stranka pravnega varstva zoper to odločbo ni uveljavljala. Zaradi neupravičenega izostanka z dela ji je bila pogodba o zaposlitvi utemeljeno odpovedana iz krivdnega razloga. Predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo dopusti (pravilno: ji ugodi) in sodbi nižjih sodišč razveljavi.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija ne uveljavlja, zato v tem obsegu Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe ni moglo in smelo preizkusiti.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Tožeči stranki je bila zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja odpovedana pogodba o zaposlitvi iz krivdnega razloga (3. alineja prvega odstavka 88. člena ZDR). V skladu s prvim odstavkom 83. člena ZDR mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve.

10. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče(1), da je pisno opozorilo iz prvega odstavka 83. člena ZDR pogoj za (kasnejšo) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, kolikor bo delavec ponavljal kršitve. Do pravne narave tega opozorila se je opredelilo tudi Ustavno sodišče RS(2), ki je navedlo, da gre za neke vrste procesno predpostavko, od izpolnitve katere je odvisna zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Obrazložilo je, da je glede na določbo 204. člena ZDR neutemeljenost takšnega opozorila mogoče uveljavljati v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede dokaznega bremena v zvezi s pisnim opozorilom je Vrhovno sodišče RS ugotovilo(3), da je dolžnost delodajalca, da dokaže obstoj takega opozorila, vsebinsko utemeljenost oziroma neutemeljenost opozorila pa mora zatrjevati in dokazovati delavec sam. Po izvedenem dokaznem postopku mora sodišče presoditi, ali je bilo pisno opozorilo utemeljeno ali ne, in ali je izpolnjen pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

11. Tožeči stranki je bil v pisnem opozorilu očitan neupravičen izostanek z dela dne 6. 9. 2005 in 7. 9. 2005, ter kršitev 43. člena podjetniške kolektivne pogodbe (v nadaljevanju: KP), ker ni pravilno zaprosila za koriščenje rednega letnega dopusta. Drugostopenjska presoja, da izostanek z dela v dneh 6. 9. 2005 in 7. 9. 2005 ni bil neupravičen, je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilna. Po odločbi ZZZS je bila namreč tožeča stranka od 6. 9. 2005 do 18. 9. 2005 začasno nezmožna za delo, poleg tega pa ji je tožena stranka za navedena dneva odobrila letni dopust. Revizijsko zatrjevanje, da za dne 6. 9. 2005 in 7. 9. 2005 tožeči stranki letni dopust ni bil odobren, ni utemeljeno, saj tožena stranka z njim uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

12. Revizija neuspešno uveljavlja, da je tožeča stranka kršila 43. člen KP, ki ureja način izrabe letnega dopusta. Ker tožeča stranka za dneva 6. 9. 2005 in 7. 9. 2005, ko iz zdravstvenih razlogov ni bila sposobna za delo, ni potrebovala tudi istočasne odobritve letnega dopusta, ji tožena stranka ne more očitati nikakršnih nepravilnosti v zvezi z zaprosilom za koriščenje dopusta v teh dnevih. Ne glede na navedeno tožeči stranki ni mogoče očitati kršitve 43. člena KP tudi zato, ker iz izpodbijane sodbe izhaja dejanska ugotovitev, da je za dne 6. 9. 2005 in 7. 9. 2005 imela soglasje tožene stranke za izrabo dopusta, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je Vrhovno sodišče pri svojem odločanju vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP).

13. Glede na obrazložitev v 11. in 12. točki te odločbe je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da pisno opozorilo z dne 8. 9. 2005 ni bilo utemeljeno, kar pomeni, da za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 83. člena ZDR. Sodišče je zato utemeljeno ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter ugodilo zahtevkom za reintegracijo, reparacijo in vpis delovne dobe v delovno knjižico.

14. Sodišču druge stopnje se ni bilo potrebno opredeliti tudi do vprašanja obstoja resnega in utemeljenega odpovednega razloga, saj sodna presoja tega elementa odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neizpolnitve pogoja iz prvega odstavka 83. člena ZDR ne more vplivati na sprejem drugačne odločitve. Iz tega razloga tudi Vrhovno sodišče ni preizkusilo tistih revizijskih navedb, s katerimi tožena stranka dokazuje obstoj resnega in utemeljenega odpovednega razloga (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 383. členom ZPP).

15. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Npr. sklep VIII Ips 294/2005 z dne 6. 12. 2005, sodba VIII Ips 227/2005 z dne 8. 11. 2005. Op. št. (2): Odločitev U-I-45/07, Up-249/06 z dne 17. 5. 2007. Op. št. (3): Sodba VIII Ips 474/2006 z dne 10. 4. 2007.