Jedro

Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz prvega odstavka 367a člena ZPP, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP)

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je nična pogodba, ki sta jo pravdni stranki dne 9. 4. 2001 sklenili v obliki notarskega zapisa, s katero je tožnica tožencu priznala 1/2 solastninski delež na parceli 268. Posledično je zavrnilo tudi s tem povezani zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Je pa ugotovilo, da je ničen sporazum o delitvi skupnega premoženja, ki sta ga 19. 3. 2008 v obliki notarskega zapisa sklenili pravdni stranki in s katerim je med drugim tožnica tožencu prepustila v last še svoj (preostali) 1/2 solastninski delež na isti nepremičnini. Posledično je odločilo, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se lastninska pravica na tem 1/2 solastninskem deležu prepiše nazaj na tožnico.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede naslednjih vprašanj:

4. Ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo po prvem odstavku 41. člena OZ, ki določa, da za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe, tako da je tolmačilo, da tožnica, kljub temu, da je bila poslovno sposobna, ni imela sposobnosti razsojanja, to je razumeti pomen svojih dejanj, oziroma v zvezi s pravnimi posli, sposobnost razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in pravne posledice, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči, čeprav v postopku ni bilo niti zatrjevano niti dokazovano, da tožeča stranka ni razumela pomena in pravnih posledic konkretnega pravnega posla?

5. Ali predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP odločitev sodišča, ki šteje kot odločilno okoliščino le izvedensko mnenje, ki ga je izdelala zgolj na podlagi podatkov iz spisa A. A., čeprav je v direktnem nasprotju z drugimi dokazi, do katerih pa se niti sodišče prve stopnje, niti sodišče druge stopnje nista opredelili in njunega neskladja nista pojasnili in bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, pri tem pa tožencu ni bila dana možnost preveritve izvedenskega mnenja v skladu z odločbo Up-511/17, pri čemer gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in je mogoče pričakovati z dopustitvijo revizije, da bo odločitev Vrhovnega sodišča o tem pravnem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotno uporabo prava?

6. ali je pravilno tolmačenje sodišča druge stopnje, da je kršitev določb 13. člena ZZZDR zakonca tisto nasprotovanje prisilnim predpisom in morali, ki ima za posledico ničnost sklenjenega pravnega posla med zakoncema?

7. ali ima sodba sodišča druge stopnje takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, oziroma so ti razlogi med seboj v nasprotju, v zvezi z neobstojem življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank v času sklepanja sporazuma SV 160/08 z dne 19. 3. 2008 in zato obstaja nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja o razlogih sodbe, o vsebini listin in med samimi temi listinami, kar je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP?

8. Predlog ni utemeljen.

9. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367. a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

10. Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP). Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).