Jedro

Za oceno priposestvovanja je odločilno dejstvo, kdaj je dobil tožnik sporno zemljišče v izključno posest in kdaj naj bi potem to zemljišče priposestvoval.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (prvi in četrti odstavek izreka) se razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodiču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom sodbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik lastnik dela parcele št. 3331 k.o. P. in sicer dela, ki tvori nekakšen podaljšek parcele št. 3304 k.o. P. in sega čez javno pot 3421-2 k.o. P. in sicer v izmerah in obliki, kot so razvidne iz skice Geodetske uprave K. Tožencu je naložilo, da mora dopustiti odmero tega dela parcele št. 3331 na tožnikove stroške ter po odmeri tega dela in ustanovitvi nove parcele izstaviti tožniku ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo lahko vknjižil kot lastnik te parcele.

Zoper ta del sodbe se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženec in predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjuje, da so se spori med strankama začeli zaradi tožnikove agresivnosti in zaradi dejstva, da se z njim ni dalo dogovoriti o ureditvi meja.

Sodišče o tem ni izvajalo nikakršnih dokazov, pa tudi tožnik jih ni predlagal. Zaradi agresivnosti tožnikovega očeta je le-ta celo v kazenskem postopku. Tožnik je s posebno tožbo, glede katere je tekel postopek pod drugo opravilno številko, zahteval, naj toženec ne posega več v njegovo last, to je v parcelo št. 123. S sedanjo tožbo pa je tožnik želel zgolj omiliti posledice sodbe, ki je bila izdana v tem postopku. Sodišče si je na podlagi enostranskih navedb skušalo ustvariti vtis, da so tožnikove izpovedbe prepričljivejše. Opredeliti bi se moralo do poseka lipovega drevesa, glede katerega ne tožnik in ne njegov oče kot njegov pravni prednik nista vedela ničesar.

Toženčeva žena je namreč trdila, da je bila pri poseku tega drevesa.

Sodišče ne more šteti, da je bila posest tožnika oziroma njegovega pravnega prednika dobroverna, saj drevo ni grm, katerega posek bi lahko ostal skrit. Upoštevati bi bilo treba tudi pričanje toženčevega sina, ki je trdil, da je opravljal posek leskovih grmov. Iz ogleda parcele je mogoče ugotoviti, da je starost leskovega grmovja enaka.

Tako bi sodišče lahko posredno ugotovilo, ali je trditev priče I. G. resnična ali ne. Sicer pa ima tožnik svojo parcelo povsem na ravnini in ni razlogov, da bi nekaj travnatih bilk obkosil. Če bi imel interes košnje na spornem svetu, bi ta svet v daljšem časovnem obdobju gotovo uredil in očistil. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer sprejema ugotovitve prvostopnega sodišča, da je tožnik posestnik spornega dela parcele št. 3331. To potrjuje končno že pravnomočen sklep o motenju posesti z dne 19.9.1990. In ker se domneva, da je posest dobroverna, nosi toženec dokazno breme za tožnikovo nedobrovernost. Trditve, da sta bila tožnik in njegov oče agresivna, so zato same po sebi še premalo. Sklicevanje na drugo pravdno zadevo, v kateri je toženec od tožnika zahteval prenehanje posegov v parcelo št. 123, pa ni relevantno. Toženec se namreč pritožuje le zoper tisti del sodbe, ki se nanaša na sporni del parcele št. 3331. Kljub temu pa je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo.

Kajti sodišče prve stopnje ni ugotovilo za oceno priposestvovanja odločilnega dejstva: kdaj je dobil tožnik oziroma njegov pravni prednik sporni del zemljišča v izključno posest in kdaj naj bi potem tožnik ta del parcele št. 3331 priposestvoval (tožnik namreč opira svoj zahtevek zgolj na priposestvovanje). Kajti priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe (1. odstavek 30. člena ZTLR). Ker torej pritožbeno sodišče upravičeno dvomi v popolnost ugotovitve dejanskega stanja, je pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (2. odstavek 370. člena ZPP).

Ob ponovnem obravnavanju naj sodiče prve stopnje dopolni postopek v nakazani smeri. Ugotovi naj ter v razlogih sodbe jasno navede, kdaj je tožnik oziroma njegov pravni prednik dobil sporni del parcele št. 3331 v posest in kdaj naj bi se potemtakem iztekla priposestvovalna doba. Oceni naj tudi okoliščine, na katere se sklicuje pritožnik, in ki naj bi kazale na nedobrovernost tožnikove posesti, zlasti zapisnik o zaslišanju priče F.G. v drugi pravdni zadevi o poseku lipe na spornem delu parcele št. 3331. Po potrebi naj to pričo tudi zasliši. Izrek o stroškkih pritožbenega postopka temelji na 3. in 4. odst. 166. čl. ZPP.