9. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Bukovška in Marije Bukovšek iz Portoroža, ki ju zastopa Bojan Hojnik, odvetnik v Luciji, na seji dne 9. decembra 2004 sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o dopolnitvi ureditvenega načrta za hotel Palace v Portorožu - planska celota T 5/9 (Uradne objave, št. 45/02) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata Odlok o dopolnitvi ureditvenega načrta za hotel Palace v Portorožu - planska celota T 5/9 (v nadaljevanju Odlok), ker načrtuje nadzidavo Grand hotela Palace. Nad hotelom imata nepremičnino, zato naj bi jima njegova nadzidava odvzela razgled na morje. Veduto naj bi na njunem območju varoval 18. člen Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot (Uradne objave, št. 25/93 in nasl. - v nadaljevanju Odlok o PUP). Na javni obravnavi osnutka Odloka naj bi predlagala izdelavo študije o vplivih načrtovane gradnje na zastiranje pogledov, vendar je ta izdelana nestrokovno, saj je pomanjkljiva in pristranska.

Njene javne obravnave naj ne bi omogočili. Izpodbijana določba Odloka naj bi bila zato v neskladju z določbami 9., 28., 29., 36., 37., in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN). Pred sprejemom Odloka naj bi bila veduta na spornem območju varovana. Ker naj bi sedaj veljala izjema le za Grand hotel Palace in ker je treba na njunem območju za nadzidavo objektov pridobiti soglasje sosedov, za Grand Hotel Palace pa ne, je Odlok v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Pobudnika menita, da je Odlok v neskladju tudi z 9. in z 28. členom ZUN ter s 7. in z 9. členom Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85 - v nadaljevanju Navodilo), ker ni usklajen s krajinskimi značilnostmi regije oziroma z drugimi prostorskimi akti na tem območju, ki ne dopuščajo zastiranja vedute. Kot tak ne prispeva k ohranjanju in razvijanju obstoječih človekovih vrednot in k zagotavljanju ustreznih bivalnih razmer.

2.Občina odgovarja, da Odlok dopolnjuje zazidalni načrt za to območje tako, da natančneje opredeljuje doslej načrtovane adaptacije in prenovitvene posege na spornem objektu.

Pobudnika naj ne bi imela pravnega interesa za njegovo oceno. Živela naj bi na območju, urejenem z Odlokom o PUP, ki meji na obravnavano območje. V postopku priprave osnutka Odloka naj ne bi bila predvidena izdelava posebne študije o vplivih načrtovane gradnje na zastirane pogledov, vendar je bila po navedbah Občine izdelana glede na pripombe pobudnikov z javne obravnave osnutka Odloka. Iz nje naj bi izhajalo, da so njune pripombe neutemeljene. Občinski svet naj bi bil s tem pred odločanjem seznanjen.

B.

3.Odlok je bil pripravljen in sprejet po določbah ZUN, ki so med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehale veljati na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1). ZUreP-1 v 174. členu podaljšuje veljavnost obstoječih prostorskih izvedbenih načrtov, zato Odlok še velja. Njegovo zakonitost Ustavno sodišče presoja po določbah ZUN.

4.Pobudnika študiji vplivov načrtovane gradnje na zastiranje pogledov očitata nestrokovnost. Vendar je vsebina te študije lahko le stvar strokovne in ne pravne presoje. Izdelana je bila, da je lahko pripravljalec akta na njeni podlagi zavzel stališče do njunih pripomb z javne obravnave osnutka Odloka.

5.Zato je neutemeljen očitek pobudnikov, da je Odlok v neskladju s 36. členom ZUN, saj je ta določba ZUN urejala način pridobitve strokovnih rešitev za pripravo prostorskega izvedbenega akta, ki so bile predvidene v programu njegove priprave. Zgolj njuno nestrinjanje z načrtovano ureditvijo v Odloku tudi ne pomeni, da je ta akt v neskladju z določbami 28. in 29. člena ZUN, ki sta urejali vsebino prostorskih izvedbenih načrtov. Iz enakega razloga so neutemeljeni očitki o neskladnosti Odloka z 9. členom ZUN, ki je določal načela oblikovanja prostorskih rešitev. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je ZUN terjal, da je bila prebivalcem dana možnost, da so se v postopku sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov izjavili o predlaganih rešitvah. Pripravljalcu akta je bila prepuščena odločitev o tem, katere njihove pripombe je glede na njihovo sprejemljivost oziroma utemeljenost upošteval. ZUN ponovne javne obravnave teh odločitev ni predvideval. Zato okoliščina, da pri pripravi Odloka pripombe pobudnikov niso bile upoštevane, ne more pomeniti neskladja tega akta z določbami 37. do 39. člena ZUN. Zato je Ustavno sodišče v tem delu pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

Neutemeljen je očitek pobudnikov, da je Odlok zato, ker je treba na njunem območju za nadzidave pridobiti soglasje sosedov, za Grand Hotel Palace pa ne, v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Pobudnika namreč živita na območju, na katerem gradnje načrtujejo prostorski ureditveni pogoji, zato nadzidave še niso natančno oziroma konkretno določene, torej tudi ne njihove višine. Po 31. členu ZUN mora ureditveni načrt vsebovati že povsem določene funkcionalne in oblikovalske rešitve, kar je storjeno z 2. členom Odloka za sporno območje. To pomeni, da so z Odlokom predpisane tudi končne višine načrtovanih objektov in zato soglasja sosedov k takšnim gradnjam niso predvidena. Pobudnika predvsem zaradi domnevnega poslabšanja njunih bivalnih razmer zatrjujeta tudi, da je Odlok v neskladju z 9. in z 28. členom ZUN ter s 7. in z 9. členom Navodila. Iz njunih zatrjevanj izhaja, da so posebne strokovne podlage za izdelavo Odloka v neskladju s strokovnimi podlagami za izdelavo občinskih prostorskih planskih aktov.

Vendar iz navedb Občine izhaja, da je bila zaradi njunih enakih pripomb v postopku sprejemanja Odloka izdelana študija vplivov načrtovane gradnje na zastiranje pogledov. Ta naj bi po navedbah Občine potrjevala, da so njuni očitki neutemeljeni. Pobudnika naj bi namreč ves čas zatrjevala, da bo sporna gradnja zastrla veduto s pritličja in s prvega nadstropja njunega objekta, čeprav jo že sedaj zastira bujna zimzelena vegetacija in obstoječi objekti. Po navedbah Občine pobudnika nista nikoli zatrjevala zmanjšanja vedute iz drugega nadstropja njunega objekta, čeprav bi samo to pomenilo, da bo ta zaradi sporne gradnje zmanjšana, s tem pa bi bile poslabšane tudi njune bivalne razmere. Pobudnika tega z navedbami v pobudi nista izkazala. Ker je njun očitek, da je Odlok v neskladju z 9. in z 28. členom ZUN ter s 7. in z 9. členom Navodila, neutemeljen, je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrnilo.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj