Jedro

Ker je prišlo do prisilne realizacije (in ne prostovoljnega plačila) sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, dolžnik pa je pravočasno, tj. v ugovornem roku vložil ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem uveljavljal v pobot svojo (judikatno) terjatev, ne vzdrži stališče prvostopenjskega sodišča, da dolžnik za izpodbijanje sklepa o izvršbi nima več pravnega interesa in je zato potrebno njegov ugovor zavreči brez vsebinske presoje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo, ki se vodi na podlagi sklepa o izvršbi z dne 2.9.2016 (točka I. izreka) in zavrglo ugovor dolžnika z dne 14.9.2016 zoper sklep o izvršbi (točka II. izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnik po pooblaščenki. Pritožuje se zoper sklep v celoti, in sicer zoper I. točko izreka iz razloga, ker ustavitev izvršilnega postopka zaradi vloženega ugovora dolžnika, glede katerega le-ta še vedno izkazuje pravni interes, ni dopustna, zoper II. točko izreka pa iz razloga, ker je sodišče prve stopnje kršilo procesne določbe s tem, ko ugovora dolžnika ni vsebinsko obravnavalo ter je ugovor zavrglo, kljub temu, da je dolžnik pravni interes za meritorno odločitev izkazal in izrecno uveljavljal, še preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep. Dolžnik je namreč sodišče z dopisom z dne 22.9.2016 obvestil, da kljub umiku predloga za izvršbo vztraja pri podanem ugovoru. Upnik je namreč predlog za izvršbo umaknil potem, ko je prejel plačilo 18.754,33 EUR, to je znesek, ki ga je zahteval s predlogom za izvršbo. Dolžnik tega plačila ni izvršil prostovoljno, temveč mu je bil znesek odtegnjen na podlagi še ne pravnomočnega sklepa o izvršbi. Iz dolžnikovih ugovornih navedb pa izhaja, da je dolžnik uveljavljal materialni pobot glede zneska 1.329,08 EUR in je zaradi navedenega terjatev upnika glede tega zneska prenehala ter bi moralo sodišče predlog za izvršbo glede tega zneska zavrniti. Ne glede na to, da je upnik sicer že umaknil predlog za izvršbo, ima dolžnik še vedno interes, da sodišče vsebinsko odloči o njegovem ugovoru. Upnik je namreč predlog za izvršbo umaknil potem, ko je prejel plačilo svoje terjatve, prejel pa je več, kot mu dejansko gre in bo dolžnik moral presežek terjati od upnika nazaj. Nadalje, ker je ugovor dolžnika v celoti utemeljen, je dolžan upnik dolžniku povrniti tudi stroške ugovornega postopka, kar predstavlja nadaljnji dolžnikov interes, da sodišče o dolžnikovem ugovoru meritorno odloči. V obravnavani zadevi, ko je prišlo do prisilne realizacije sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova pred pravnomočnostjo, ne drži v sodni praksi že večkrat zavzeto stališče, da je umik predloga za izvršbo in posledična ustavitev izvršilnega postopka dolžniku vedno v korist. Sodna praksa je že zavzela stališče, da mora dolžnik dejstvo, da ustavitev izvršilnega postopka ni v njegovo korist, uveljavljati najkasneje v pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka, v katerem je sodišče kot podlago za odločitev štelo umik predloga za izvršbo. V konkretni zadevi pa je bilo sodišče o obstoju pravnega interesa dolžnika, da vsebinsko odloči o njegovem ugovoru, seznanjeno že pred izdajo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predmet pritožbenega postopka sta odločitvi prvostopenjskega sodišča o ustavitvi izvršbe in zavrženju dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o ustavitvi izvršbe oprlo na določbo 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), skladno s katero lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, sodišče pa v primeru umika ustavi postopek (prvi in drugi odstavek 43. člena ZIZ). Štelo je dalje, da po upnikovem umiku predloga za izvršbo ni več upravičeno odločati o utemeljenosti dolžnikovega ugovora, pač pa le izdati sklep o ustavitvi postopka, posledično dolžnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o izvršbi, zato je ugovor zavrglo. Takšnima odločitvama prvostopenjskega sodišča pritožba utemeljeno nasprotuje, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

5. V obravnavani zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1620/2014 z dne 13.10.2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 321/2016 z dne 17.5.2016 (1). Po izdaji sklepa o izvršbi (2) je bila upnikova terjatev, kot jo je uveljavljal v predlogu, v celoti poravnana (3), upnik je zato z vlogo z dne 13.9.2016 predlog za izvršbo v celoti umaknil (4) in sodišču predlagal ustavitev izvršilnega postopka. Zoper sklep o izvršbi je dolžnik pravočasno vložil ugovor in v njem v pobot upnikovi terjatvi uveljavljal svojo terjatev, na podlagi istega izvršilnega naslova (ter stroške ugovornega postopka). Ob takšnem stanju zadeve, ko je prišlo do prisilne realizacije (in ne prostovoljnega plačila) sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, dolžnik pa je pravočasno, t.j. v ugovornem roku vložil ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem uveljavljal v pobot svojo (judikatno) terjatev, ne vzdrži stališče prvostopenjskega sodišča, da dolžnik za izpodbijanje sklepa o izvršbi nima več pravnega interesa in je zato potrebno njegov ugovor zavreči brez vsebinske presoje. Pravni interes je namreč podan vselej, ko lahko stranka s svojo zahtevo doseže zanjo ugodnejšo rešitev (5). Na podlagi dolžnikovih ugovornih navedb, ki bi v primeru, da so utemeljene, pripeljale do delne ugoditve ugovoru (in posledično delne razveljavitve sklepa o izvršbi ter ustrezne odločitve o stroških ugovornega postopka), je njegov pravni interes za vsebinsko odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi podan in ga sodišče zgolj zaradi umika predloga za izvršbo ne more odreči. Utemeljeni pritožbi dolžnika je bilo tako potrebno ugoditi in odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju dolžnikovega ugovora (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) iz zgoraj navedenih razlogov razveljaviti. Ker pa bi v primeru, da odločitev o ustavitvi izvršbe postane pravnomočna, to pomenilo tudi pravnomočno končanje izvršilnega postopka in posledično sodišče prve stopnje o dolžnikovem ugovoru ne bi moglo več (vsebinsko) odločati, je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev o ustavitvi izvršbe (I. točka izreka izpodbijanega sklepa) in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, ki se skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku), v katerem naj ob upoštevanju zgoraj obrazloženega ponovno (vsebinsko) odloči o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi.

6. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. : Prilogi A1 in A2 Op. št. 2: Sklep z dne 2.9.2016 na list. št. 6-7 Op. št. 3: Obvestilo o opravljenem plačilu upnika z dne 9.9.2016 na list. št. 10. Op. št. 4: Vloga upnika z dne 13.9.2016 na list. št. 11. Op. št. 5: Sklep VSL III Ip 4628/2014.