Jedro

Ob upoštevanju navedenega sodišče ugotavlja, da je organ za BPP, skladno s citiranimi določili 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP upravičeno zavrgel – tožnik je namreč vložil prošnjo za BPP, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo (št. Bpp 111/2021 z dne 3. 8. 2021), dejansko stanje ali pravna podlaga, na katera se opira tožnikova tokratna prošnja (zahtevek), pa se nista spremenila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za BPP je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo izrednega pravnega sredstva (predlog za dopustitev revizije in revizija) v zadevi, ki se pred tem sodiščem vodi pod opr. št. I U 885/2016. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik v postopku I U 885/2016 umaknil tožbo, zato je sodišče s sklepom, I U 885/2016-8 z dne 20. 9. 2016, ustavilo postopek. Tožnik se je zoper sklep pritožil, pritožba pa je bila s sklepom z dne 21. 11. 2016 zavržena kot nedovoljena. Ob tem je naslovno sodišče zavrglo tudi tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik se je pritožil zoper sklep o zavrženju pritožbe, Vrhovno sodišče pa je s sklepom, I U 18/2017 (pravilno I Up 18/2017) z dne 24. 5. 2018, zavrglo njegovo pritožbo. Vrhovno sodišče je s sklepom, I U 17/2018 (pravilno I Up 17/2018) z istega dne, zavrglo tudi tožnikovo pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka.

3. Tožnik je za navedeno zadevo že vložil prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo izrednih pravnih sredstev, ki jo je organ za BPP obravnaval tako z vidika izpolnjevanja pogojev za odobritev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje za vložitev predloga za dopustitev revizije v postopku I U 885/2016, kot tudi z vidika pogojev za odobritev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev predloga za obnovo istega postopka. Tožnikova prošnja je bila z odločbo, št. Bpp 111/2021-3 z dne 3. 8. 2021, zavrnjena. Ker je bil v konkretnem primeru torej že voden postopek in je že bila izdana prej navedena odločba, na katero se tožnik v tokratni prošnji tudi sklicuje, je bilo treba tožnikovo prošnjo za BPP na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) zavreči, saj se dejansko stanje in pravna podlaga v obravnavani zadevi nista spremenila.

4. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo. Zatrjuje, da je izpodbijani sklep (tožnik pomotoma navaja, da gre za odločbo) popolnoma neutemeljen in napačno obrazložen. Enako velja za odločbo, št. Bpp 111/2021-3. Izredno pravno sredstvo (obnova postopka) je namenjeno izpodbijanju pravnomočnega akta, o katerem je sodišče (sicer napačno) že odločalo. Tožnik, ki ga je toženka v zadevi I U 885/2016 prelisičila, je imel pravico do predloga, da sodišče spor nadaljuje. Sodba Vrhovnega sodišča, I U 17/2018 (pravilno sklep Vrhovnega sodišča, I Up 17/2018), mu ni bila pravilno vročena. Tožnik je v obeh primerih izpolnjeval tako materialne kot postopkovne pogoje za dodelitev BPP, zato so mu bile kratene zakonske in ustavne pravice.

5. Sodišče je v zadevi I U 885/2016 nepravilno in naklepno odločilo v škodo tožnika, ker mu je bilo povsem znano, da tožnik nima denarja za plačilo odvetnika. Sodišče tožniku tradicionalno sodi v škodo, ker se zaveda, da se ta zoper neutemeljene akte ne more pritožiti. Sodišče zlorabi pravo in slabo finančno stanje tožnika z namenom, da izniči njegove pravice, kar je nedopustno. V konkretnem primeru gre za veriženje kršenja tožnikovih pravic, slednje pa so v takšnih okoliščinah neuresničljive. Tožnik sodišču predlaga, da mu dodeli BPP, da bi lahko na zakonit način izpodbijal neutemeljene akte.

6. Tožnik je na poziv sodišča tožbo dopolnil s predložitvijo izpodbijanega sklepa, za katerega je ob tem navedel, da ga izpodbija kot očitno neutemeljenega.

7. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise zadeve.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V zadevi je spor glede pravilnosti oz. zakonitosti izpodbijanega sklepa, s katerim je organ za BPP zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP.

10. ZBPP v drugem odstavku 34. člena določa, da v primeru, če ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP izhaja, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

11. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik dne 21. 12. 2021 zaprosil za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo izrednega pravnega sredstva (predlog za dopustitev revizije in revizija) v zadevi, ki se pred tem sodiščem vodi pod opr. št. I U 885/2016. Iz izpodbijanega sklepa ravno tako izhaja, da je tožnik v preteklosti že zaprosil za BPP iste vrste, oblike in obsega, in sicer za izredna pravna sredstva (vključno z vložitvijo predloga za dopustitev revizije) v postopku I U 885/2016. Tožnikova takratna prošnja je bila z odločbo, št. Bpp 111/2021-3 z dne 3. 8. 2021, zavrnjena. Tožnik navedenih dejstev v tožbi ne prereka, zato jih sodišče šteje za nesporna. Tožnik pa v tožbi tudi ne zatrjuje, da njegova tokratna prošnja (zahtevek) temelji na spremenjenem dejanskem ali pravnem stanju, česar toženka pri odločanju o njegovi prošnji ne bi upoštevala. V tožbi namreč tožnik zgolj pavšalno zatrjuje neutemeljenost in napačno obrazloženost izpodbijanega sklepa, nekonkretizirano zatrjuje izpolnjevanje pogojev za dodelitev BPP ter splošno graja sojenje tega sodišča in uveljavlja kršitev njegovih zakonskih in ustavnih pravic, s čemer pa nezakonitosti ravnanja toženke pri izdaji izpodbijanega sklepa ne uspe izkazati. Tožnik v predmetnem upravnem sporu ne more uspeti niti z zatrjevanjem nepravilnosti sodbe tega sodišča, I U 885/2016, odločbe organa za BPP, št. Bpp 111/2021, ter nepravilnosti pri vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča, I Up 17/2018 – presoja pravilnosti in zakonitosti navedenih aktov in ravnanj namreč ni predmet tega upravnega spora, s tem povezane navedbe (oziroma zatrjevana dejstva in predlagani dokazi) pa tudi niso relevantne z vidika presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega akta.

12. Ob upoštevanju navedenega sodišče ugotavlja, da je organ za BPP, skladno s citiranimi določili 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP upravičeno zavrgel – tožnik je namreč vložil prošnjo za BPP, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo (št. Bpp 111/2021 z dne 3. 8. 2021), dejansko stanje ali pravna podlaga, na katera se opira tožnikova tokratna prošnja (zahtevek), pa se nista spremenila.

13. V povzetku zapisanega sodišče ugotavlja, da tožnik ni uspel izkazati nezakonitosti ali nepravilnosti izpodbijanega sklepa. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, je v zadevi med strankama nesporno – tožnik s tožbo ne prereka z izpodbijanim sklepom ugotovljenih odločilnih dejstev, da je zaprosil za dodelitev BPP iste vrste, oblike in obsega, kot z v preteklosti že vloženo prošnjo, o kateri je bilo odločeno s pravnomočno odločbo, št. Bpp 111/2021-3 z dne 3. 8. 2021, s katero je bila tožnikova prošnja zavrnjena. Tožnik pa v tožbi ne zatrjuje niti, da njegova tokratna prošnja (zahtevek) temelji na spremenjenem dejanskem ali pravnem stanju, česar toženka pri odločanju o njegovi prošnji ne bi upoštevala. Ostala dejstva, ki jih v tožbi zatrjuje tožnik (in se nanašajo na nepravilnosti sodbe tega sodišča, I U 885/2016, neutemeljenost in napačno obrazloženost odločbe organa za BPP, št. Bpp 111/2021, ter nepravilnosti pri vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča, I Up 17/2018) pa z vidika presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso relevantna. Posledično so nerelevantni tudi dokazi, predlagani v dokazovanje teh dejstev (vpogled v zadeve I U 885/2016, I Up 17/2018 ter Bpp 111/2021). Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 v zadevi zato odločilo brez glavne obravnave.