Jedro

Ker je sodišče ugotovilo, da ena izmed zakonsko določenih predpostavk za izdajo začasne odredbe, in sicer predpostavke iz drugega oziroma tretjega odstavka 272. člena ZIZ niso podane, se z obstojem predpostavke iz prvega odstavka 272. člena ZIZ (verjetnost obstoja terjatve), ki mora biti podana kumulativno, niti ni ukvarjalo.

Tožnica konkretno ni zatrdila nobene izmed predpostavk iz drugega in tretjega odstavka 272. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se tožencema do pravnomočnosti sodbe v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 920/2019 prepovedalo odstranitev pokritega vozila BMW s parkirnih prostorov na nepremičnini na naslovu Ulica.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da sta toženca zoper tožničinega očeta izposlovala pravnomočen sklep, ki mu onemogoča, da bi sam ali kdo drug po njegovih navodilih v prihodnje postavil ali parkiral vozila na parkirne prostore v posesti obeh tožencev. V času vložitve tožbe, v posledici katere je bil izdan izvršilni naslov, je bil parkiran tožničin avtomobil, glede katerega je tožničin oče zanikal, da bi ga sam parkiral ali da bi to storila po njegovih navodilih njegova hči. Tožnica v postopku II P 2303/2016 ni imela možnosti izpodbijati stališča sodišča. Vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe je edino pravno sredstvo, ki tožnici omogoča uveljaviti svoja upravičenja. Sodni postopki so posledica nerazumnega in nevzdržnega odnosa tožencev, ki uveljavljata, da jima na dvorišču Ulice pripadata dve parkirni mesti, kar je več kot jima pripada glede na površino njune etažne lastnine. Tožnica je vozilo BMW parkirala in s tem dobila posest na zemljišču, na katerem je avtomobil parkiran. Posest je pravno zaščitena kategorija. Sodišče mora omogočiti tožnici, da dokaže, da je izvršba nedopustna, saj vozilo BMW na konkretni lokaciji nima stičišča s problemom iz sodbe II P 2303/2016. Po kriteriju močnejše pravice ima posestno stanje tožnice prednost pred tem, da imata toženca upravičenje do prostora, ki ga sedaj zaseda tožnica. Podana je situacija, ki je opredeljena v tretji alineji drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po kateri toženca, če bi se začasna odredba izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Toženca na tej lokaciji ne parkirata že iz daljne preteklosti in ničesar nista storila, da bi tožnici posest odvzela ali dokazala, da nima pravice do posesti. Ne drži, da tožnica ni zatrjevala predpostavk iz 272. člena ZIZ. Nobenega dvoma ni, da grozeča škoda, ki je po vsebini odvzem posesti, ni težko nadomestljiva škoda, ampak sploh ni nadomestljiva, saj časa, ko bi bilo vozilo odstranjeno, tožnici pa posest prostora odvzeta, ni mogoče nadoknaditi. Jasno je, da je podana situacija iz prve, druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Uveljavlja tudi kršitev določil postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj so razlogi sklepa nejasni in obstaja nasprotje med njimi ter vsebino listin.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. To je navedlo tudi vse razloge, ki tako odločitev utemeljujejo. Razlogi so jasni, prepričljivi in si med seboj ne nasprotujejo. Zatrjevana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Prav tako ni podana kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko gre za kršitev, ki je tehnične narave in jo sodišče stori z napačnim prenosom zapisa iz listine ali zapisnika o izvedbi dokazov v obrazložitev. V obravnavanem primeru do česa takega ni prišlo.

5. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je ugotovilo, da tožnica konkretno ni zatrdila nobene izmed predpostavk iz drugega in tretjega odstavka 272. člena ZIZ. Ni zatrjevala nastanka težko nadomestljive škode oziroma, da bi dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne utrpel hujših neugodnejših posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Prav tako ni zatrjevala niti izkazala nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ali da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile. Ker je sodišče ugotovilo, da ena izmed zakonsko določenih predpostavk za izdajo začasne odredbe, in sicer predpostavke iz drugega oziroma tretjega odstavka 272. člena ZIZ niso podane, se z obstojem predpostavke iz prvega odstavka 272. člena ZIZ (verjetnost obstoja terjatve), ki mora biti podana kumulativno, niti ni ukvarjalo. Vsi razlogi, ki jih je glede neobstoja pogoja po drugem in tretjem odstavku 272. člena ZIZ navedlo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi, so pravilni in se pritožbeno sodišče nanje sklicuje.

6. Pritožbena navedba, da je nedvomno prisotna situacija, ki jo zakon opredeljuje v tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, ko toženca, če bi se začasna odredba izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici, saj na lokaciji ne parkirata že iz globoke preteklosti in nista storila nič relevantnega, da bi tožnici odvzela posest oziroma dokazala, da do nje nima pravice, ni utemeljena. Tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe tega niti ni zatrjevala, sedaj pa je za to prepozno (337. člen ZPP). Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevala (le), da je potrebno začasno odredbo izdati, ker gre za neposredno nevarnost, da bosta toženca realizirala vsebino pravnomočnega sklepa I 324/2018.1 Vendar (kar je obrazložilo že prvostopenjsko sodišče), z začasno odredbo ni mogoče preprečiti stranki uporabo pravne poti za uveljavitev izvršilnega naslova oziroma izvršitev pravnomočne odločbe.

7. Tožnica je predlog utemeljevala tudi s tem, da bi zavrnitev predloga pomenila poseg v njena zakonsko zavarovana upravičenja kot lastnice vozila BMW, saj zoper njo ne obstoji izvršilni naslov, po katerem bi bila dolžna ukrepati po sklepu o izvršbi. Prvostopenjsko sodišče se je v 11. točki obrazložitve opredelilo (tudi) do te navedbe. Ugotovilo je, da se izvršilni naslov nanaša na tožničinega očeta glede katerega je bilo v pravnomočnem izvršilnem naslovu ugotovljeno, da tožencema v tem postopku ovira parkiranje pokrito vozilo BMW, last hčerke M. M., ki je bilo v času zadnje glavne obravnave še vedno postavljeno na parkirišču Ulica. Sodišče je obrazložilo v sklepu, da tožnica parkira vozilo BMW z vedenjem in soglasjem očeta. Zahtevku je zato ugodilo tako, da je tožničinemu očetu kot tudi vsem drugim osebam, ki bi to počele po njegovih napotkih in navodilih, v prihodnje prepovedalo takšna in podobna motilna dejanja. Po obrazloženem se torej izvršilni naslov nanaša na tožničinega očeta, ki mu je sodišče prepovedalo motilno ravnanje, prav tako pa tudi vsem drugim osebam, ki bi to počele po njegovih navodilih.

8. Trditve tožeče stranke o nastali in grozeči škodi so tako tudi po prepričanju pritožbenega sodišča posplošene, in ne utemeljujejo zaključka, da bi tožeči stranki brez izdaje začasne odredbe lahko nastala nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda. Tudi pritožbene navedbe, da časa, ko bi bilo vozilo odstranjeno in bi bilo tožnici odvzeta posest prostora, ni mogoče nadoknaditi, so nedopustna pritožbena novoto, ki jo podaja tožnica prvič v pritožbi (337. člen ZPP), zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja.

9. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa je materialno pravo pravilno uporabilo, se opredelilo do vseh potrebnih pogojev za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanje nedenarne terjatve, svoje stališče pa je jasno obrazložilo in ni kršilo določb pravdnega postopka, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 S sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani I 324/2018 z 19. 3. 2018 je sodišče dovolilo izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve – dosega nadomestnega dejanja s tem, da je pooblastilo upnika (toženca), da na dolžnikove stroške (tožničin oče) zaupata nekomu drugemu, da odstrani pokrito vozilo BMW s parkirnih prostorov, v posesti obeh upnikov na naslovu Ulica.