Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Spor o zakonitosti inšpekcijske odločbe ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Zato tudi revidentkine navedbe o vrednosti spora ne vplivajo na dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enotes Kranj z dne 9. 2. 2010, s katero je bilo revidentki med drugim naloženo, da ustavi gradnjo AB opornega zidu, mobilne betonarne in AB pritličnega objekta, vse v tam navedenih dimenzijah in na tam navedenih zemljiščih, in da do 30. 6. 2010 odstrani sporne objekte ter na zemljiščih vzpostavi prejšnje stanje. Tožena stranka je z odločbo z dne 26. 3. 2010 zavrnila (revidentkino) pritožbo.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Revidentka v reviziji navaja, da vrednost spornega predmeta znaša 657.947,13 EUR, kar izhaja iz reviziji priloženega računa za betonarno in iz pogodbe o finančnem leasingu. V uvodu revizije pa kot vrednost spornega predmeta navaja: „pcto 500.000,00 EUR“.

7. V obravnavani zadevi je za revidentko sporna odločba gradbenega inšpektorja, s katero ji je izrečen inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje in odstranitve nelegalno zgrajenih objektov, to pa ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Zato tudi revidentkine navedbe o vrednosti spora ne vplivajo na dovoljenost revizije po 1. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 85/2009, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 185/2010. 8. Ker zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.