Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je popravilo toplotne postaje v okoliščinah konkretnega primera predstavljalo nujno vzdrževalno delo. Takšno stališče ni samovoljno, saj je utemeljeno z dejstvom, da so stanovalci v jesenskem času za normalno bivanje potrebovali toplo vodo. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je 26. 11. 2012 prišlo do popolne odpovedi obtočne črpalke, ki je povzročila nezadostno delovanje toplotne postaje kot celote, ni utemeljena pritožbena navedba, da v novembru 2012 še ni prišlo do težav s toplo vodo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 138555/2013 z dne 4. 9. 2013 ostane v veljavi za glavnico v višini 64,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 9. 2013 dalje do plačila. V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da je toženka dolžna tožnici povrniti 33,60 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Toženka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe in zoper odločitev o stroških postopka zaradi bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da je sodišče zagrešilo kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj popravilo toplotne postaje ne predstavlja nujnega vzdrževalnega dela, drugačno stališče sodišča pa je samovoljno. Ravno tako je zagrešilo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se ni opredelilo do dejstva, da napaka ni bila odpravljena. V novembru 2012 ni bilo težav s toplo vodo. Tožnica bi morala že ob prvih težavah s toplotno črpalko grajati napake pri prodajalcu večstanovanjske stavbe iz naslova odprave stvarnih napak. Tožnica ni dokazala, da naj bi šlo pozimi 2011/12 za drug vzrok težav z delovanjem toplotne črpalke. Ker se zaradi tožničine pomanjkljive trditvene podlage v zvezi z obstojem nujnega vzdrževalnega dela ni mogla braniti, je sodišče zagrešilo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Šele iz izpovedb prič je ugotovila, kako naj bi dejansko prišlo do spornih popravil. Upravnik potrebuje za izvedbo nujnega vzdrževalnega dela soglasje ustrezne večine etažnih lastnikov, tožnica pa je ravnala samovoljno in v nasprotju s pravili Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Tožnici pogodba o upravljanju ne daje aktivne legitimacije za konkretni zahtevek. Ker nastopa v lastnem imenu, bi moralo sodišče njen zahtevek zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrniti. Sodišče je nekatere dejstva ugotavljalo izven tožničine trditvene podlage. Ni se opredelilo do toženkine izpovedbe, da so se težave s toplo vodo pojavljale večkrat. Tožnica ni konkretizirala trditev, da napaka na toplotni črpalkin ni bila skrita napaka. Ker je konkretna napaka že po naravi stvari skrita napaka, je sodišče napačno uporabilo 23. člen Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju ZVKSES). Izpodbijana sodba je nedopustna sodba presenečenja. Sodišče je tožbenemu zahtevku, ki se nanaša na popravilo sistema doziranja polifosfata in doziranje mikrofosa ugodilo brez ustrezne trditvene in dokazne podlage. Toženki so nastali stroški zaradi poti iz M. v L. in nazaj. Na naroku je navedla, da je napotena na delo v tujino. To dejstvo ni bilo sporno. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožnica ni podala odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti. V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. V pritožbenem postopku se tako lahko sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve in je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga pritožbene odločitve.

6. Pritožbene navedbe o pomanjkljivosti tožničine trditvene podlage niso utemeljene, toženka pa zmotno meni, da je sodišče zahtevku, ki se nanaša na popravilo sistema doziranja polifosfata in doziranje mikrofosa, ugodilo brez ustrezne trditvene in dokazne podlage. Iz tožničine trditvene podlage namreč izhaja, da je hišnik 26. 11. 2012 ob rednem pregledu ugotovil, da sistem ogrevanja sanitarne toplotne vode ne deluje, tožnica pa je ukrepala takoj, ker bi v nasprotnem primeru vsi stanovalci v manj kot enem dnevu ostali brez tople vode(1). Zaradi okvare oziroma preobremenjenosti je bilo potrebno zamenjati obtočno črpalko primarnemu delu toplotne postaje za pripravo sanitarne vode in popravilo sistema doziranja tekočega polifosfata v sistemu priprave sanitarne vode ter doziranje mikrofosa za pripravo sanitarne vode(2).

7. Sodišče ni prekoračilo tožničine trditvene podlage, saj dejansko podlago izpodbijane sodbe tvori ugotovitev, da je tožnica v novembru 2012 popravila toplotno postajo, ker bi sicer stanovalci v nekaj urah ostali brez tople vode. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je popravilo toplotne postaje v okoliščinah konkretnega primera predstavljalo nujno vzdrževalno delo. Takšno stališče ni samovoljno, saj je utemeljeno z dejstvom, da so stanovalci v jesenskem času za normalno bivanje potrebovali toplo vodo. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je 26. 11. 2012 prišlo do popolne odpovedi obtočne črpalke, ki je povzročila nezadostno delovanje toplotne postaje kot celote, ni utemeljena pritožbena navedba, da v novembru 2012 še ni prišlo do težav s toplo vodo. Zaradi tega ni utemeljen pritožbeni očitek o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica je namreč s pravočasnim ukrepanjem zagotovila nemoteno oskrbo s toplo vodo. Ker toženka ni zatrjevala dejstva, da konkretna okvara naj ne bi bila odpravljena(3), v pritožbi zmotno meni, da bi se moralo sodišče do tega dejstva opredeliti.

8. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do toženkine izpovedbe, da so se težave s toplo vodo pojavljale večkrat. Sodišče je namreč njeni izpovedbi verjelo. Čeprav je toženka imela dokazni interes prepričati sodišče, da so bile že težave v letu 2011 posledica napake na konkretni obtočni črpalki, svojemu dokaznemu bremenu ni zadostila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predhodne težave s toplo vodo niso bile povezane s konkretno okvaro. S pritožbeno navedbo, da ni podlage za zaključek, da naj bi šlo v zimi 2011/2012 za drug vzrok nedelovanja toplotne črpalke, pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog (458. člen ZPP). Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je do okvare obtočne črpalke prišlo 26. 11. 2012, ko je enoletni garancijski rok na podlagi 27. člena ZVKSES že potekel. Napaka na obtočni črpalki ne more predstavljati skrite napake na nepremičnini v smislu 23. člena ZVKSES, zaradi česar niso relevantne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na napačno uporabo 23. člena ZVKSES. Posledično ni utemeljena pritožbena navedba, da bi morala tožnica težave s toplotno črpalko grajati pri prodajalcu večstanovanjske stavbe, izpodbijana sodba pa tudi ni nedopustna sodba presenečenja.

9. Toženkino stališče, da potrebuje upravnik za izvedbo nujnega vzdrževalnega dela soglasje ustrezne večine etažnih lastnikov, je pretirano formalistično in neživljenjsko. Tožnica ni ravnala samovoljno, saj je v skladu s 3. členom Podobe o upravljanju pooblaščena organizirati nujna vzdrževalna dela. Njena aktivna legitimacija je podana, saj je strošek za izvedbo nujnega vzdrževalnega dela poravnala iz lastnih sredstev.

10. Na koncu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da predstavljajo prevozni stroški stransko terjatev, njihova višina pa se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način. Zgolj dejstvo, da je toženka napotena na delo v tujino še ne more pomeniti, da so ji dejansko nastali stroški za prihod na sodišče v višini 299,70 EUR. Ker toženka ni predložila dokazil o nastanku in višini potnih stroškov, ji sodišče utemeljeno ni priznalo potnih stroškov za prihod na zaslišanje.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

13. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

Op. št. (1): Prim. tožničino pripravljalno vlogo z dne 3. 3. 2014. Op. št. (2): Prim. dopolnitev tožbe z dne 4. 12. 2013. Op. št. (3): Prim. toženkini pripravljalni vlogi z dne 31. 1. 2014 in z dne 19. 3. 2014.