Jedro

Sodišče prve stopnje je razpolagalo z upravnimi odločbami, na podlagi katerih je določilo vrednost nepremičnin, ki so bile vrnjene v postopku po ZPVAS. Glede na predložene dokaze in druge okoliščine konkretnega primera (npr. ocenjeno vrednost nujnega deleža) bi moralo prvo sodišče dati možnost udeležencu zapuščinskega postopka, katerega ocenjena vrednost nepremičnin je manj verjetna, da z izvedencem dokaže zatrjevano vrednost in založi predujem za izvedenca. Če pa na podlagi predloženih dokazov in okoliščin konkretnega primera prvo sodišče ne bi moglo ugotoviti, katera ocenjena vrednost nepremičnin posameznega udeleženca je zakonsko sprejemljivejša, bi morali občini založiti predujem za izvedenca. Pri odločanju o povrnitvi navedenih stroškov občin pa bi moralo sodišče upoštevati tudi ravnanja pritožnic, zaradi katerih je bil navedeni dokaz izveden in so nastali (nepotrebni) stroški.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da spada v zapuščino pokojnika tudi premoženje Agrarne skupnosti X v nedoločenih deležih skupne lastnine na nepremičninah, ki so bile z odločbami Upravne enote Radovljica D 321-70/93 z dne 9. 5. 2008, 28. 12. 2007 in 26. 10. 2007 ter D 321-24/93 z dne 24. 10. 2006 vrnjene Agrarni skupnosti X, katere član je bil tudi pokojnik (točka I). Na podlagi Zakona o dedovanju (1) in Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic (2) je prvo sodišče odločilo, da premoženje iz I. točke izreka sklepa dedujeta O.B. in O.G. (točka II), zakonitima dedinjama (pritožnicama) pa je priznalo nujna deleža, za vsako do 1/16 zapuščine, kar predstavlja znesek 207,49 EUR za vsako nujno dedinjo, Občino Bled in Občino Gorje pa je naložilo, da sta dolžni plačati nujnima dedinjama 207,49 EUR in sicer Občine Bled vsaki dedinji 144,20 EUR in Občine Gorje vsaki dedinji znesek 63,29 EUR, v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila (točka III). Prvo sodišče je še odločilo, da se na nepremičninah, navedenih v I. točki izreka sklepa, vknjiži lastninska pravica v korist Občine Bled in Občine Gorje (točka IV).

2. Nujni dedinji vlagata pritožbo zoper II., III. in IV. točko sklepa o dedovanju in v nadaljevanju v pritožbi navajata, da iz obrazložitve sklepa ne izhaja, na kakšen način je prvo sodišče izračunalo nujna deleža vsake nujne dedinje v višini 1/16 in določilo vrednosti vrnjenega zapustnikovega premoženja v višini 3.319,92 EUR. Pooblaščenec pritožnic je na zapuščinski obravnavi navedel, kolikšna je vrednost zapuščine, prvo sodišče pa se v sklepu do teh navedb ni opredelilo. Prvo sodišče pojasnjuje, da je upoštevalo vrednost nepremičnin iz upravnih odločb, vrednost pa je bila določena po predpostavkah iz leta 2000. Izračuni vrednosti nepremičnin pritožnic temeljijo na podlagi vrednotenja nepremičnin GURS iz leta 2010. Pritožnici nista bili stranki upravnega postopka, zato nista mogli vplivati na ugotovljene vrednosti nepremičnin v upravnih odločbah. Prvo sodišče ni upoštevalo, da se je dedinja J.P. odpovedala dedovanju in da zapustnik z oporoko ni razpolagal s premoženjem, ki je predmet tega postopka, dne 20. 11. 1985 pa je umrla edina oporočna dedinja A.P., oporočitelj pa v oporoki ni postavil substituta, zato bi prvo sodišče moralo upoštevati institut akrescence. Lokalna skupnost ni dedič, ne po oporoki, ne po zakonu, gre za posebno univerzalno sukcesijo premoženja zapustnika, zato občini vrnjenega premoženja zapustnika nista podedovali. Nedopustna je praksa, da sodišče pozove nujne dediče, da založijo predujem za cenitev nepremičnin, ki jih je v obravnavanem primeru več kot petdeset, prvo sodišče pa je nameravalo postopati prav po tej sporni metodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Če je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba že mrtev ali razglašen za mrtvega, se po ZPVAS vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po Zakonu o dedovanju. Pri tem lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini (drugi odstavek 8. člena ZPVAS).

5. Dedinja J.P. je članica Agrarne skupnosti X, zato je imela pravico vrnjeno premoženje zapustnika podedovati v naravi, vendar se je dedovanju tega premoženja odpovedala. Glede na njeno odpoved je premoženje v skladu z 8. členom ZPVAS na podlagi zakona (in ne dedovanja) prišlo v last Občine Bled in Občine Gorje.

6. Pri določitvi velikosti njunega deleža bi moralo prvo sodišče ugotoviti, kdo so zakoniti dediči po zapustniku in pri tem upoštevati, da velja za tistega, ki se je odpovedal dedovanju zase in za svoje potomce, kot da je umrl pred zapustnikom (140. člen ZD). Odpoved gre v korist nujnih dedičev in se zato njihov nujni delež poveča. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ugotoviti, kdo so zakoniti dediči, saj je od tega odvisna velikost nujnih deležev pritožnic.

7. Sodišče prve stopnje je v sklepu le navedlo, da je na podlagi upravnih odločb vrednost zapustnikovega premoženja 3.319,92 EUR. Pritožnici v pritožbi utemeljeno opozarjata, da prvo sodišče v obrazložitvi sklepa ni navedlo podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti v sklepu ugotovljeno vrednost zapustnikovega premoženja in da ni naloga strank, da ugibajo, katere dokaze je prvo sodišče pri določitvi vrednosti nepremičnine upoštevalo.

8. V postopkih ZPVAS se smiselno uporabljajo določbe 44. člena Zakona o denacionalizaciji, ki tudi določa, na kakšen način se ovrednoti nepremičnina. Sodišče prve stopnje je razpolagalo z upravnimi odločbami, na podlagi katerih je določilo vrednost nepremičnin. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, bi moralo prvo sodišče v sklepu navesti konkretne podatke iz upravnih odločb, ki so bili podlaga za določitev vrednosti vrnjenega premoženja zapustnika, hkrati pa bi moralo tudi pojasniti razloge, zaradi katerih ne sprejema ocenjene vrednosti nepremičnin pritožnic. Sodišče prve stopnje bi se moralo v zapuščinskem postopku opredeliti in udeležencem v okviru odprtega sojenja (odločanja) pojasniti razloge, zaradi katerih sprejema ocenjene vrednosti nepremičnin iz upravnih odločb in razloge, zaradi katerih šteje, da ocenjene vrednosti nepremičnin pritožnic niso (zakonsko) sprejemljive. Glede na predložene dokaze in druge okoliščine konkretnega primera (npr. ocenjeno vrednost nujnega deleža (3)) bi moralo prvo sodišče dati možnost udeležencu zapuščinskega postopka, katerega ocenjena vrednost nepremičnin je manj verjetna, da z izvedencem dokaže zatrjevano vrednost in založi predujem za izvedenca. Če pa na podlagi predloženih dokazov in okoliščin konkretnega primera prvo sodišče ne bi moglo ugotoviti, katera ocenjena vrednost nepremičnin posameznega udeleženca je zakonsko sprejemljivejša, bi morali občini založiti predujem za izvedenca. Pri odločanju o povrnitvi navedenih stroškov občin pa bi moralo sodišče upoštevati tudi ravnanja pritožnic, zaradi katerih je bil navedeni dokaz izveden in so nastali (nepotrebni) stroški.

9. Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče sklep v II., III. in IV. točki razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

(1) V nadaljevanju ZD.

(2) V nadaljevanju ZPVAS.

(3) Prvo sodišče je ugotovilo vrednost nujnega deleža posamezne pritožnice v višini 207,49 EUR - smiselno primerjaj določbo drugega odstavka 216. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD.