Jedro

Pri oceni otrokovih preživninskih potreb je treba izhajati iz trditev preživninskega upravičenca, ki jih je treba presojati v soodvisnosti od zmožnosti staršev. Večje kot so te, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Pri tem je treba vzeti v ozir, da nujnost njihove zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih življenjskih do tistih manj nujnih kot so npr. prostočasne aktivnosti.

Sklenjena pogodba o preužitku ni brez vpliva na predlagateljevo preživninsko zmožnost. Iz pogodbe namreč izhaja, da je prevzemnik do predlagatelja prevzel določena bremena, npr. skrb za ogrevanje v hladnih in zimskih mesecih. Takšne prevzemnikove dajatve znižujejo predlagateljeve lastne stroške in povečujejo njegovo preživninsko zmožnost.

Nasprotna udeleženka je pritožbi priložila številne prošnje za zaposlitev in negativne odgovore potencialnih delodajalcev. Ne drži trditev predlagatelja iz odgovora na pritožbo, da je pritožnik pri predlaganju novih dokazov v pritožbenem postopku prekludiran. Če gre za dokaze, ki so v korist otrok, jih sme pritožnik navajati tudi v pritožbi (34. člen ZNP-1).

Upoštevanje ugotovitve o približno enakih mesečnih prejemkih udeležencev, ugotovitve, da je nasprotna udeleženka za razliko od predlagatelja, še vedno dela zmožna, ugotovitve o relativno nizkih stroških za kritje življenjskih potreb predlagatelja ter ugotovitve, da je vse breme vzgoje, varstva in skrbi za mladoletno hčerko udeležencev izključno na nasprotni udeleženki, narekuje sklep, da je treba preživninsko breme za preživljanje mld. A. A. med oba starša porazdeliti v enakih deležih.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da je predlagatelj od 1. 2. 2025 dalje dolžan plačevati znižano preživnino v znesku 195 EUR mesečno.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za čas od 1. 2. 2025 znižalo preživnino, ki je bila v korist hčerke udeležencev, mld. A. A., roj. ... 2016, določena s sodno poravnavo IV P 29/2017 z dne 23. 10. 2017 v znesku 200 EUR, po zadnji uskladitvi z dvigom življenjskih stroškov v znesku 250,39 EUR, na znesek 160 EUR mesečno. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2.Zoper takšno odločitev je nasprotna udeleženka vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse pritožbene razloge, opredeljene v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagateljev predlog za znižanje preživnine v celoti zavrne, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da je napačna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da predlagatelj ni pridobitno sposoben za pridobivanje dodatnega dohodka. Njegovo zdravstveno stanje ni tako slabo, da bi terjalo znižanje preživnine. Napačna je tudi ocena sodišča, da si predlagatelj s kupnino od prodaje hiše in ostalih zemljišč ne bi mogel kupiti manjšega stanovanja ter s preostankom plačevati preživnino hčerki. Iz javno dostopnih podatkov GURS je vrednost premoženja, ki ga je predlagatelj prenesel na svojega brata, ocenjena na 165.910 EUR. S prodajo hiše in zemljišč ter z nakupom manjšega stanovanja, bi predlagatelju ostalo od 100.000 do 150.000 EUR dodatnih sredstev za preživljanje hčerke. Meni, da je bila pogodba o preužitku sklenjena zgolj fiktivno. Predlagateljeve premoženjske razmere se po sklenitvi sodne poravnave dejansko niso nič poslabšale. Sodišče se tudi ni opredelilo do njenih navedb, da predlagatelj živi z novo partnerko B. B. Napačna je ocena prvostopenjskega sodišča, da preživninske potrebe mladoletne A. A. znašajo le 390 EUR. Znižanje oziroma drugačno oceno stroškov sodišče ni z ničemer obrazložilo. Poudarja, da je celotno breme za varstvo, vzgojo in skrb mladoletne hčerke prevaljeno nanjo, kar zmanjšuje njeno zmožnost dodatnega zaslužka. Po drugi strani je predlagatelj v celoti razbremenjen tega bremena. Že zaradi te okoliščine bi moral biti predlagatelj tisti, ki je dolžan zagotoviti bistveno višji del preživninskih potreb mladoletne hčerke. Opozarja, da ne bi prejemala denarne socialne pomoči, če ne bi bila aktivna iskalka zaposlitve in si ne bi prizadevala za pridobitev zaposlitve. Če je sodišče štelo, da ni dovolj izkazan njen trud za pridobitev zaposlitve, bi jo moralo v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, da v zvezi s tem predloži dodatna dokazila. V dokaz, da se ves čas trudi dobiti zaposlitev, pritožbi prilaga nekaj njenih prošenj za zaposlitev in odgovore delodajalcev. Prav tako pritožbi prilaga dokazilo o zdravstvenih težavah. Zaključuje, da je zmotno stališče sodišča, da bi se lahko bolj potrudila in poiskala ustrezno zaposlitev oziroma da je njena pridobitna sposobnost večja od te, ki jo navaja.

3.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Materialnopravno izhodišče odločanja v tem sporu je določba prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (DZ)1 , ki določa, da sodišče lahko zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če so se spremenile pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, oziroma če se spremenijo potrebe upravičenca do preživnine ali zmožnosti zavezanca za njeno plačilo.

6.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da so se pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih je bila s sodno poravnavo v letu 2017 določena preživnina za mld. hčerko, ki jo je dolžan plačevati njen oče - predlagatelj, spremenile. V času določitve preživnine je bil predlagatelj zaposlen in je prejemal neto plačo v višini med 1.300 do 1.400 EUR, sedaj je upokojen in prejema pokojnino v višini 860 EUR. Hkrati je sodišče ugotovilo, da predlagatelj zaradi svojega zdravstvenega stanja ni več pridobitno zmožen. Ima hude zdravstvene težave, saj je utrpel dve možganski kapi, prvo v letu 2023 in drugo januarja 2024, hkrati je sladkorni bolnik na dnevni insulinski terapiji. Tako zmanjšanje predlagateljevih mesečnih prejemkov kot tudi zmanjšanje njegove pridobitne zmožnosti zaradi zdravstvenega stanja je listinsko dokazano, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ugotovljene bistveno spremenjene okoliščine pogojujejo poseg v že določeno preživnino in ponovno presojo okoliščin za njeno določitev ter porazdelitev preživninskega bremena med oba starša mladoletne hčerke.

7.Materialnopravno podlago za določitev in porazdelitev preživninskega bremena predstavlja določba 189. člena DZ, po kateri se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je treba pri oceni otrokovih preživninskih potreb izhajati iz trditev preživninskega upravičenca, ki pa jih je treba presojati v soodvisnosti od zmožnosti staršev. Večje kot so te, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Pri tem je treba vzeti v ozir, da nujnost njihove zadovoljitve pada na lestvici potreb od primarnih življenjskih do tistih manj nujnih kot so npr. prostočasne aktivnosti. Ob upoštevanju navedenega kriterija in izvedenega dokaznega postopka je prvostopenjsko sodišče stroške za zadovoljevanje potreb mladoletne hčerke udeležencev ocenilo na znesek 390 EUR. Pritožbeno sodišče ne dvomi v korektnost navedene ocene, ki je v točki 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa skrbno pretehtana in se nanjo v celoti sklicuje. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek neobrazloženosti ocene preživninskih potreb mld. hčerke udeležencev.

8.Delno pa je treba pritrditi pritožbeni kritiki odločitve o porazdelitvi ugotovljenega preživninskega bremena med oba preživninska zavezanca. Sodišče prve stopnje sicer pravilno ni sledilo trditvam nasprotne udeleženke o bistveno boljših preživninskih zmožnostih predlagatelja, ker razpolaga z nepremičnim premoženjem oziroma hišo, ki bi jo lahko prodal, si kupil stanovanje in s preostankom kupnine hčerki plačeval preživnino. Predvsem tega premoženja ni več, saj je predlagatelj lastninsko pravico na omenjenih nepremičninah s preužitkarsko pogodbo prenesel na prevzemnika, ta pa se mu je zavezal, da bo predlagatelju do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve (564. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Sodišče prve stopnje je pri tem utemeljeno verjelo predlagatelju, da je preužitkarsko pogodbo sklenil z namenom, da bo sopogodbenik (prevzemnik) zaradi zdravstvene prikrajšanosti skrbel zanj, saj je nesporno med udeleženci, da je pred sklenitvijo pogodbe utrpel možgansko kap. Ne glede na navedeno pa sklenjena pogodba o preužitku ni brez vpliva na predlagateljevo preživninsko zmožnost. Iz pogodbe namreč izhaja, da je prevzemnik do predlagatelja prevzel določena bremena, npr. skrb za ogrevanje v hladnih in zimskih mesecih (četrta alineja pogodbe o preužitku z dne 4. 1. 2024). Takšne prevzemnikove dajatve znižujejo predlagateljeve lastne stroške in povečujejo njegovo preživninsko zmožnost.

9.V okviru presoje preživninske zmožnosti zavezancev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predlagatelj mesečno prejema 860 EUR pokojnine. Za nasprotno udeleženko pa je ugotovilo, da je po nekaj mesecev na leto zaposlena2 , ko je brez zaposlitve, pa prejema denarno socialno pomoč. Ta znaša okoli 400 EUR mesečno, če je zaposlena, pa prejema okoli 1.000 EUR neto plače. Upoštevanje zgolj mesečnih prejemkov obeh preživninskih zavezancev bi kazalo na njuno izenačeno preživninsko zmožnost. Kot razlog, da temu ni tako, je prvostopenjsko sodišče navedlo večjo zmožnost nasprotne udeleženke za pridobivanje zaslužka. Za razliko od predlagatelja, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ni zmožen dodatnega pridobivanja dohodka, ima nasprotna udeleženka bistveno boljše pogoje za iskanje ustrezne zaposlitve. Pri tem je štelo, da se ne potrudi dovolj za najdenje ustrezne oziroma stalne zaposlitve oziroma da ni izkazala, da takšno zaposlitev aktivno išče.

10.Nasprotna udeleženka je zaslišana izpovedala, da vsak teden vloži eno ali dve prošnji za zaposlitev, vendar vsakič dobi odgovor, da ni bila izbrana. Pritožbi je priložila številne prošnje za zaposlitev in negativne odgovore potencialnih delodajalcev. Ne drži trditev predlagatelja iz odgovora na pritožbo, da je pritožnik pri predlaganju novih dokazov v pritožbenem postopku prekludiran. Če gre za dokaze, ki so v korist otrok, jih sme pritožnik navajati tudi v pritožbi (34. člen ZNP-1). Določitev primerne preživnine pa je nedvomno v korist otroka - preživninskega upravičenca. Pristnosti omenjenih listin predlagatelj v odgovoru na pritožbo ne prereka. Navaja, da se prošnje za zaposlitev nanašajo na leto 2024 in le ena na leto 2025. Vendar pa ta okoliščina njihovega pomena ne zmanjšuje, saj ima nasprotna udeleženka od januarja 2025 zaposlitev za štiri mesece, zato v tem času ni bilo potrebe po iskanju nove. Navedene listine izkazujejo, da se je nasprotna udeleženka prizadevala za najdenje ustrezne zaposlitve, prav tako pa iz njih izhaja, da je vlagala prošnje tudi za bistveno manj zahtevna dela, kot bi ustrezala njeni izobrazbi (doktor znanosti).

11.Predvsem pa je utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje pri presoji preživnine ni upoštevalo okoliščine, ki jo je sicer povzelo v izpodbijano odločbo, in sicer, da predlagatelj s hčerko nima stikov že od leta 2019 dalje. To pa pomeni, da je vse breme varstva, vzgoje in skrbi izključno na nasprotni udeleženki.

12.Upoštevanje ugotovitve o približno enakih mesečnih prejemkih udeležencev, ugotovitve da je nasprotna udeleženka za razliko od predlagatelja še vedno dela zmožna, ugotovitve o relativno nizkih stroških za kritje življenjskih potreb predlagatelja ter ugotovitve, da je vse breme vzgoje, varstva in skrbi za mladoletno hčerko udeležencev izključno na nasprotni udeleženki, narekuje sklep, da je treba preživninsko breme za preživljanje mld. A. A. med oba starša porazdeliti v enakih deležih. To pomeni, da je predlagatelj dolžan za čas od 1. 2. 2025 dalje za preživljanje mladoletne hčerke A. A. namesto nazadnje valorizirane preživnine v višini 250,39 EUR plačevati preživnino v višini 195 EUR mesečno. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi nasprotne udeleženke delno ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se preživninska obveznost predlagatelja zniža na 195 EUR mesečno (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13.Po določbi 101. člena ZNP-1 odloči sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka po prostem preudarku. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno navedlo, da je izhodiščni kriterij porazdelitve stroškov v tem postopku načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena, ki tudi sicer velja v nepravdnih postopkih kot temeljno načelo, kot eden od kriterijev pa se izpostavlja tudi načelo uspeha v postopku. V obravnavani zadevi ni bilo razloga za odstop od navedenega izhodiščnega načela, pa tudi uspeh v postopku je bil za vsakega udeleženca le delen. Na tak zaključek sprememba odločitve o glavni stvari ni vplivala. Enako velja tudi za pritožbeni postopek. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka sama krije tudi stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1

2

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 197, 197/1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 564 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 34, 101

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.