Jedro

Delodajalec je izvedel disciplinski postopek po določbah ZDR (1990) ter delavcu izrekel disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja s pogojno odložitvijo izvršitve. Odločba je postala dokončna v letu 2002. Preizkusna doba se je nadaljevala tudi po 1.1.2003, ko je začel veljati novi ZDR. Ker je delodajalec po uveljavitvi novega ZDR ugotovil hujšo kršitev pogodbenih obveznosti oz. razlog nesposobnosti za delo, je navedeno lahko predstavljalo zgolj podlago za začetek postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Novi ZDR ne pozna več preklica pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izopdbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnika. Ugotovilo je, da tožnik zoper odločbo o preklicu pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja z dne 22.10.2003 ni uveljavil varstva pravic pri delodajalcu, zaradi česar ni bila podana procesna predpostavka za vložitev tožbe.

Tožnik se je pritožil zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odst. 338. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 1. odst. 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94) uporablja tudi v postopkih pred delovnimi sodišči. Navaja, da tožena stranka ni imela nikakršnih razlogov za preklic pogojne kazni, saj v preizkusni dobi ni storil nobene hujše kršitve delovne obveznosti. Tožena stranka ni ravnala pravilno, ko mu je zaključila delovno razmerje že z dnem 3.11.2003, saj je dejansko in redno opravljal delo do dne 7.11.2003. Poleg tega opozarja na to, da je v letu 2003 začel veljati novi Zakon o delovnih razmerjih, zaradi česar je nesprejemljivo, da je sodišče pri presoji njegovega delovnega statusa v tem letu izhajalo iz določb prejšnjega Zakona o delovnih razmerjih. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu se s pravnimi zaključki v izpodbijanem sklepu ne strinja, kar utemeljuje z naslednjimi razlogi: Iz izvedenih dokazov je razvidno, da je tožena stranka izdala zoper tožnika odločbo z dne 23.10.2002, na podlagi katere mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja s pogojno odložitvijo njegove izvršitve za 12 mesecev. Disciplinski ukrep ne bo izvršen, če tožnik v določeni preizkusni dobi ne bo storil nove hujše kršitve delovne obveznosti oz. bo preklican, v kolikor bo neupravičeno odklonil zdravljenje zasvojenosti z alkoholom. Disciplinska komisija tožene stranke je z odločbo z dne 22.10.2003 preklicala pogojno odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa, ker je ugotovila, da tožnik ni sprejel predloga za hospitalno zdravljenje in ni izvajal abstinence, zaradi česar mu je tožena stranka z dnem 3.11.2003 zaključila delovno razmerje. Tožnik zoper odločbo ni podal ugovora.

Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da v zadevi ni podana procesna predpostavka za vložitev tožbe, zmotno uporabilo materialno pravo. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je tožena stranka izvedla zoper tožnika disciplinski postopek po določbah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90 - 71/93) ter mu z odločbo izrekla disciplinski ukrep s pogojno odložitvijo njegove izvršitve, ki je postala dokončna v letu 2002. Kljub temu, da se je preizkusna doba po takšni odločbi nadaljevala tudi po 1.1.2003, ko je bil uveljavljen novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS, št. 42/02), v zadevi ni bilo podane pravne podlage za preklic pogojno odloženega ukrepa iz razlogov na strani tožnika, ugotovljenih v letu 2003. Novi ZDR, ki je na novo opredelil odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne pozna več prejšnjega disciplinskega kaznovanja oz. preklica pogojno izrečenega disciplinskega ukrepa. V kolikor je tožena stranka ugotovila pri tožniku v času po uveljavitvi novega ZDR morebitno hujšo kršitev pogodbenih obveznosti oz. razlog nesposobnosti za delo, je navedeno lahko predstavljalo zgolj podlago za začetek postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali redne odpovedi pogodbe iz razloga nesposobnosti.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je tožnik po seznanitvi tožene stranke, da mu je odpovedala delovno razmerje, dne 20.11.2003 pisno pozval toženo stranko na odpravo kršitve. Ker na ta njegov poziv ni reagirala v predpisanem roku, je dne 5.12.2003 zoper njo vložil tožbo. Navedeno pomeni, da je v zadevi izpolnjen zakonski rok uveljavljanja sodnega varstva iz določbe 3. odst. 204. čl. ZDR.

Zato je pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava razveljavilo sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje (3. tč. 365. čl. ZPP).

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku presojati zadevo v skladu z ugotovitvami tega sklepa ter o tožnikovih zahtevkih ponovno razsoditi.