Jedro

Ker je bil med naročnikom in drugim prevzemnikom dogovorjen prevzem del čiščenja in tudi to, da bo prevzemnik obdržal na delu delavce, ki so v vmesnem obdobju opravljali delo pri prvem prevzemniku, je bila tožnica upravičena do sklenitve delovnega razmerja pri drugem prevzemniku za nedoločen čas.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku tako, da je drugotoženi stranki naložilo sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnico za delovno mesto čistilke za nedoločen čas od 1.7.2000 dalje. Za nazaj, od navedenega datuma dalje, je drugotoženi stranki naložilo, da mora tožnici izplačati pripadajoče nadomestilo plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečno, z 18. v mesecu zapadlih zneskov, za naprej pa, da mora pozvati tožnico nazaj na delo. Zoper prvotoženo stranko je zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbno drugotožene stranke zavrnilo in v ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da pomeni pravno podlago za takšno odločitev določba 15. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPgd - Uradni list RS, št. 40/97) o prevzemu delavca na delo, ne glede na to, da je bilo med prvotoženo in drugotoženo stranko ob prevzemu del čiščenja v nekaterih enotah prvotožene stranke le ustno dogovorjeno, da bo drugotožena stranka prevzela na delo delavce, ki so ta dela dotlej opravljali pri dotedanjem prevzemniku del čiščenja.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo drugotožena stranka iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V obrazložitvi revizije zanika obveznost prevzema delavk v enotah prvotožene stranke, v katerih je s 1.7.2000 pogodbeno prevzela dejavnost čiščenja. Ker je te delavke potrebovala je z njimi res sklenila delovno razmerje za določen čas. To je ustno ponudila tudi tožnici, čeprav le-ta ni bila čistilka, temveč perica. Tožnica takšne ponudbe niti pred vložitvijo tožbe in niti med sodnim postopkom dejansko ni bila pripravljena sprejeti. Ker je bila tožnica perica, bi jo po prekinitvi pogodbe o čiščenju s prejšnjim izvajalcem s 1.7.2000 prvotožena stranka morala sprejeti nazaj v delovno razmerje, drugotožena pa ni imela do tožnice nobenih obveznosti. Zato je sodišče zmotno ugotovilo, da je bila tožnica upravičena do prevzema na delo in sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas pri drugotoženi stranki.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ki je ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Glede na gornje določbe sodišče ni moglo in ni smelo slediti reviziji, kolikor le-ta uveljavlja razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj je bilo glede tega vezano na ugotovitve nižjih sodišč. Za odločitev v sporu so zlasti pomembne dejanske ugotovitve, da je bila tožnica do 30.11.1999 delavka prvotožene stranke, da je bila s 1.12.1999 prevzeta na delo k takratnemu prevzemniku dejavnosti čiščenja na delovno mesto čistilke, da je s 1.7.2000 v enoti, kjer je delala tožnica, dejavnost čiščenja pogodbeno prevzela drugotožena stranka, da je bil med drugotoženo stranko, kot prevzemnikom del, in prvotoženo stranko, kot naročnikom del, dosežen dogovor, da bo drugotožena stranka za prevzeta dela zaposlila delavke, ki so ta dela dotlej opravljale, da je tožnica po 1.7.2000 nekaj dni nadaljevala z delom, ki ga je pogodbeno prevzela drugotožena stranka in da tožnici drugotožena stranka ni predložila v podpis ustrezne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Upoštevaje gornje dejanske ugotovitve je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbe 15. člena SKPgd, v zvezi s 15. členom Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), ki je določal, da je delavec lahko prevzet na delo v drugo organizacijo. V navedenem členu je SKPgd opredelila pogoje prevzema in določila, da do njega pride na podlagi sporazuma med delodajalcema, če se ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in prenehajo potrebe po delu delavcev v tej enoti oziroma dejavnosti, ti delavci pa se zaposlijo na ustreznih delovnih mestih pri novem delodajalcu in se pri tem delovna doba prevzetih delavcev, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja, upošteva, kot da delavci niso spremenili zaposlitve. Ob takih določbah je tožnica utemeljeno uveljavljala pravico do prevzema k drugotoženi stranki, ne glede na to, da je bila že v decembru 1999 prevzeta na delo k prvotnemu prevzemniku dejavnosti čiščenja, upoštevaje, da je prišlo do zamenjave prvotnega prevzemnika s strani drugotožene stranke v soglasju s prvotoženo stranko, kot tožničinim prvotnim delodajalcem. Sodišče je pri tem pravilno ugotovilo, da je bila na podlagi prevzema tožnica pri drugotoženi stranki upravičena do ustreznih del glede na njeno razporeditev na delovno mesto pri prvotnem prevzemniku (delovno mesto čistilke) in na podlagi prevzema do sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ker je bila predhodno tudi pri prvotoženi stranki in pri prvotnem prevzemniku dejavnosti čiščenja v delovnem razmerju za nedoločen čas. Le takšna zaposlitev je bila za tožnico v smislu navedenih določb SKPgd ustrezna in zakonita.

Ker v reviziji uveljavljani zakoniti revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan, je sodišče na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.