Jedro

Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je neutemeljen, saj obravnavano premoženje ni premoženje A. A., ampak tistih, ki so bili razglašeni za njene dediče.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, katero premoženje spada v zapuščino po A. A. (I. točka izreka), za dediče razglasilo B. B., C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K., L. L., M. M., N. N.,O. O., P. P. in R. R. (II. točka izreka) ter odredilo ustrezne zemljiškoknjižne vpise.

2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) pritožujeta S. S. in F. F. Zaradi vsebine odločitve pritožbeno sodišče pritožbenih navedb natančneje ne povzema.

3. Na pritožbo S. S. je odgovoril dedič F. F., ostali dediči na pritožbi niso odgovorili.

4. Pritožbama je višje sodišče ugodilo po uradni dolžnosti.

5. Sodišče v tej zadevi vodi zapuščinski postopek po pokojni A. A., rojeni ..., umrli ... 1993. Prisojilna listina po njej (na podlagi oporoke) je bila izdana v zadevi A 26/33. V tem postopku naj bi šlo za novo najdeno premoženje zapustnice. Gre za premoženje (nepremičnine in sredstva na dveh računih), ki je bilo v denacionalizacijskih postopkih vrnjeno Š. Š.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu1 obrazložilo, da je to, na katere osebe je zapuščina prešla v trenutku pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji, ugotovilo že Okrajno sodišče na Vrhniki s sklepom s 7. 6. 2001, v nadaljevanju pa razglasilo dediče in njihove dedne deleže s sklepom z 29. 3. 2011 (pravilno: s 23. 9. 2011), ki je postal pravnomočen 3. 10. 2012. Zaključilo je, da o vprašanju, kdo so dediči po A. A., v tem postopku ni dopustno ponovno odločati, ker gre za že razsojeno zadevo. Ob vpogledu v sklep Okrajnega sodišča na Vrhniki D 308/1995 s 23. 9. 2011 (priloga A 1 v spisu) pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso bili razglašeni le dediči A. A. in njihovi dedni deleži nasploh, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ampak so bili za zakonite dediče prav istega premoženja, ki ga kot novo najdeno premoženje A. A. v tem postopku obravnava sodišče prve stopnje, razglašeni zakoniti dediči po T. T. oziroma njeni dedinji A. A. Za dediče (spornega premoženja) so bili tako s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki D 308/1995 s 23. 9. 2011 razglašeni U. U., V. V., Z. Z., B. B., Ž. Ž., X. X., D. D., E. E., F. F., G. G., Y. Y., J. J., K. K., L. L., A. B., P. P., R. R., A. C. in A. D.; ne pa A. A. Ob takšnem stanju ni mogoče govoriti samo o vezanosti na krog tam razglašenih dedičev. Po tem, ko so bili pravnomočno razglašeni dediči in dedni deleži prav tega premoženja (za dedinjo pa ni bila razglašena A. A.) sploh ni več mogoče govoriti o premoženju oziroma zapuščini A. A.; ustanavljanje dedne pravice zanjo pa je (bilo) ne samo materialno pravno napačno2, ampak brezpredmetno.

7. Tako se pokaže, da je izpodbijani sklep napačen, za njegovo izdajo pa ni bilo podlage - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je namreč neutemeljen, saj obravnavano premoženje ni premoženje A. A., ampak tistih, ki so bili razglašeni za njene dediče. Da so ti z zapuščino tudi že ravnali kot dediči oziroma kot lastniki, kažejo tudi navedbe v pritožbi F. F. 8. Višje sodišče je zaradi opisanega, ker mora na pravilno uporabo materialnega prava paziti po uradni dolžnosti, pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep pa na podlagi pete alineje 358. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP ter 163. členom ZD spremenilo tako, da je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrnilo.

1 Tokrat (po tem, ko je višje sodišče predhodni sklep razveljavilo) tako, da je razloge mogoče preizkusiti. 2 Prim. VSL sklepa I Cp 369/2009 in I Cp 43/2015 ter sodba I Cp 2752/2013.