Jedro

S pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe se lahko uveljavljajo le razlogi, ki se nanašajo na izvršljivost odločbe in na določen način izvršbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Iz upravnih spisov izhaja, da je Komite za urejanje prostora občine z dne 3.4.1991 izdal tožnici potrdilo, da je priglasila na stanovanjski hiši, naslednja dela: zamenjavo kritine; obnovo obstoječih dimnikov, zamenjavo žlebov in odtočnih cevi; zamenjavo oken z novimi, enake oblike in velikosti; zamenjavo tlakov in obnovo obstoječih stopnic pred hišo; obnovo vodovodne, električne in inštalacije centralnega ogrevanja; obnovo kopalnice in WC. Ob ogledu 21.10.1991 pa je urbanistični inšpektor ugotovil, da je tožnica porušila celotno strešno konstrukcijo, naredila obodni zid v višini 1,10 m iz siporeksa debeline 20 cm v tlorisu 11 x 4,70 m ter naredila stropno konstrukcijo iz monta opečnih nosilcev. Zaradi tega je urbanistična inšpekcija z odločbo z dne 22.10.1991 tožnici naložila, da mora takoj po prejemu odločbe usaviti adaptacijo stanovanjske hiše na parc. št. 367 k.o. Ljubljana mesto, dokler si ne pridobi lokacijskega dovoljenja, ki ga mora zaprositi v roku 30 dni. Pri ponovnem ogledu je urbanistični inšpektor 23.12.1991 ugotovil, da je tožnica z deli nadaljevala kljub prepovedi, saj je že pokrila streho in izdelala predelne stene. Zato je tožnici bila izdana odločba z dne 9.1.1992, s katero ji je bilo naloženo, da mora v roku 30 dni po prejemu te odločbe odstraniti stanovanjski objekt oziroma stropno konstrukcijo - ploščo iz monta opečnih nosilcev v tlorisni dimenziji 11 x 4,7 m, obodne zidove nad prvo ploščo ter celotno strešno konstrukcijo s kritino in vzpostaviti prejšnje stanje, na lastne stroške. Ob kontrolnem pregledu 3.8.1992 je urbanistični inšpektor ugotovil, da tožnica ni izvršila odločbe, zato je po uradni dolžnosti izdal sklep z dne 3.8.1992 o dovolitvi izvršbe. S sklepom o dovolitvi izvršbe je bil tožnici dan naknadni rok za odstranitev stropne konstrukcije iz monta opečnih nosilcev, obodnih zidov, ter celotne strešne konstrukcije s kritino in določen datum, da bo to opravila urbanistična inšpekcija s pomočjo ekipe za odstranjevanje nedovoljenih gradenj mesta Ljubljana po svojih delavcih dne 14.9.1992 ob 7.30 uri, če tega ne bo izvršila tožnica.

Tožnica je zoper sklep o dovolitvi izvršbe vložila pritožbo, v kateri navaja, da je v mesecu marcu 1992 naročila izdelavo lokacijske dokumentacije, ki bo v kratkem izdelana in da nasprotuje odstranitvi kritine, saj ji je bila zamenjava le-te dovoljena s potrdilom z dne 3.4.1991. Razen tega pa da ima 12 mesečnega otroka in bi tako ostali brez strehe nad glavo.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, ker da se pritožbeni razlogi ne nanašajo na dovolitev izvršbe, sankcije pa da sledijo po krivdi tožnice, ker ni spoštovala izdanih odločb. Tožnica je 10.2.1993 po svojem pooblaščencu vložila tožbo zoper odločbo tožene stranke, v kateri navaja, da je odločba nerazumljiva, da je pritožbeni organ zmotno opredelil pritožbene navedbe, saj se te nanašajo na izvršbo, zato obstoji neskladje med odločbo in razlogi, kar je bistvena kršitev postopka. Odločba, ki bi naj bila podlaga za izvršitev pa je po mnenju tožnice tudi nejasna, saj je enkrat govora o odstranitvi stanovanjskega objekta, drugič pa o odstranitvi strešne konstrukcije. S potrdilom z dne 3.4.1992 je bila zamenjava kritine dovoljena, to potrdilo je bilo izdano pred dovolitvijo izvršbe in po izdaji odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov. Dalje navaja, da je tudi v pritožbi navajala, da ji bo nastala nenadomestljiva škoda, kar pomeni, da je smiselno predlagala odlog dovoljene izvršbe, o tem pa se nobeden organ doslej ni izjasnil. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi oziroma razveljavi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločbi in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

Tožbeni razlogi, ki jih uveljavlja tožnica niso takega značaja, da bi pri sodišču vzbudili dvom v pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke. Odločba tožene stranke je jasna in določna tako, da so neutemeljene tožbene navedbe, da je odločba nerazumljiva. Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno o tožničini pritožbi zoper sklep o dovolitvi izvršbe, in ta pritožba je bila zavrnjena, kar je povsem jasno in določno razvidno iz izreka izpodbijane odločbe. Taka odločitev je tudi ustrezno obrazložena, in tudi obrazložitev je jasna in razumljiva. Tožbene navedbe, ki se nanašajo na odločbo, ki jo je treba izvršiti, in ki tudi tej odločbi očitajo nejasnost ne morejo biti upoštevane, pa če tudi bi bile utemeljene, ker se nanašajo na pravnomočno odločbo. V zvezi s tožbenimi navedbami , da bi naj tožnica s tem, ko je v pritožbi zoper sklep o dovolitvi izvršbe navajala, da ji bo nastala nenadomestljiva škoda smiselno predlagala odlog dovoljene izvršbe in da se o tem doslej ni izjasnil nobeden od organov, sodišče pripominja, da se pod določenimi pogoji (2. odstavek 281. člena ZUP) izvršba lahko odloži, vendar v danem primeru iz upravnih spisov ni razvidno, da bi ti pogoji bili izpolnjeni, niti ni bil dan predlog za odložitev, pa tudi v tožbi tožnica ne izkazuje in ne zatrjuje, da bi bili podani pogoji za odložitev izvršbe.

Po določbi 1. odstavka 278. člena zakona o splošnem upravnem postopku se s sklepom o dovolitvi izvršbe samo ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva in določi način izvršbe. S pritožbo zoper tak sklep se zato lahko uveljavljajo le razlogi, ki se nanašajo na izvršljivost odločbe in na določen način izvršbe. Drugi pritožbeni razlogi se ne morejo upoštevati, enako velja tudi za tožbo v zvezi z dovolitvijo izvršbe.

Glede na obrazloženo sodišče ugotavlja, da tožba ni utemeljena, zato jo je na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih kot tako zavrnilo. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).