Jedro

Tožnik v tožbi ne izpodbija ugotovitev tožene stranke, da je njegova vloga v izvršilnem postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, očitno nerazumna. Tako je po presoji sodišča pravilen zaključek, da tožnik v zvezi z nadaljevanjem izvršilnega postopka zoper sklep o izvršbi nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 18. 12. 2012 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru 0157 In 993/2012. Nato navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki morajo biti izpolnjeni kumulativno. V nadaljevanju se sklicuje na določbe 24. člena ZBPP. Po vpogledu v navedbe tožnika in vpogledu v spis Okrajnega sodišča v Mariboru 0157 In 993/2012 ugotavlja, da je upnica A. dne 29. 8. 2012 vložila predlog za izvršbo zoper dolžnika-sedaj tožnika zaradi izterjave 83.446,86 EUR na podlagi izvršilnega naslova, in sicer pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Na podlagi predloga za izvršbo je Okrajno sodišče v Mariboru dne 12. 10. 2012 izdalo sklep o izvršbi, s katerim je predlog za izvršbo glede predlaganega izvršilnega sredstva - rubež dolžnikove plače in rubež dolžnikovih denarnih sredstev na računih pri organizacijah za plačilni promet zavrnilo, v preostalem - izvršbo na premičnine in nepremičnine - pa dovolilo predlagano izvršbo. Navedeni sklep je bil tožniku vročen dne 18. 10. 2012. Zoper navedeni sklep je imel tožnik pravico podati ugovor v roku 8 dni od vročitve sklepa, ki pa ga ni podal. V navedenem postopku je A. po pooblaščencu B. (tožniku) vložila ugovor tretjega, ki pa je bil s sklepom z dne 11. 12. 2012 zavrnjen. Zoper ta sklep o zavrnitvi je tožnik dne 27. 12. 2012 vložil pritožbo, o kateri pa še ni bilo odločeno. Na podlagi navedenega organ ocenjuje, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je tožnikova prošnja najmanj preuranjena, če že ne nerazumna. Tožnik se zavzema, da se v izvršilnem postopku ne dovoli izvršba na delu nepremičnine, ki je po njegovih zatrjevanjih last njegove žene, A. Tožnik je tako vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo ugovor tretje osebe. Ker sodišče o tej pritožbi še ni odločilo, je po presoji organa tožnikova prošnja najmanj preuranjena, saj ni znano, kako bo sodišče odločilo o vloženi pritožbi. V kolikor bo le-ta zavrnjena, organ ocenjuje, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v nadaljevanju izvršilnega postopka nima verjetnega izgleda za uspeh z drugimi vlogami v izvršilnem postopku potem, ko bo sklep o izvršbi pravnomočen. Ker ni podan objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je odpadla presoja subjektivnega pogoja, t.j. finančnega stanja prosilca, zaradi česar je bilo na podlagi navedenega treba tožnikovo prošnjo zavrniti.

Tožnik v tožbi navaja, da zoper navedeno odločbo sproža upravni spor, ker je v postopku v podrejenem položaju, ker nasprotna stran koristi izbranega pooblaščenca iz BPP. Zato je v smislu ustavne pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem upravičen do brezplačne pravne pomoči. Ker je na prestajanju zaporne kazni, si zagovornika ne more najti sam. Prosi tudi za oprostitev plačila sodne takse.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni upravni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je predmet presoje odločba tožene stranke, s katero je le-ta zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP.

Po citirani zakonski določbi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, pa je določeno v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna tudi, kadar je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, tako da ni razumno začeti postopka oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

V konkretnem primeru je sporna odločitev glede dodelitve brezplačne pravne pomoči v zgoraj navedenem izvršilnem postopku. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da tožnik zoper sklep o izvršbi ni vložil ugovora in da je vložil pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora tretjega, ker se zavzema, da se izvršba ne opravi ne delu nepremičnine, ki je po njegovih zatrjevanjih last njegove žene, zaradi česar v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh in zato nadaljevanje izvršilnega postopka ne bi bilo razumno. Tožnik v tožbi teh ugotovitev tožene stranke, da gre za očitno nerazumno vlogo, ne izpodbija in ne dokazuje, da naj bi bile te ugotovitve nepravilne. Zato je pravilen zaključek tožene stranke, da tožnik v zvezi z nadaljevanjem izvršilnega postopka zoper navedeni sklep o izvršbi nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka je zato tudi utemeljeno zaključila, da ni izpolnjen objektivni pogoj po 24. členu ZBPP. Ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bila odločitev tožene stranke, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP kot neutemeljeno zavrne, pravilna. Tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Ni utemeljen tožbeni ugovor, da tožniku pripada brezplačna pravna pomoč, ker ima nasprotna stranka v postopku izbranega pooblaščenca iz BPP (česar niti ne izkazuje), saj organ za BPP pogoje za izpolnjevanje dodelitve BPP presoja glede na okoliščine vsakega posameznega primera.

Sodišče tožniku še pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača, kar pomeni, da je tožnik v obravnavani sporni zadevi oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu in zato sodišče o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo posebej.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.