Jedro

Ugotovljeno premoženjsko in finančno stanje in višina sodne takse, ki mora biti plačana v tem postopku, ne daje podlage za zaključek, da s plačilom sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata pritožnika. Ker dohodek na družinskega člana pomembno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (577,62 EUR), pogoji za oprostitev plačila sodne takse v celoti sicer niso podani, bi pa plačilo dolžne takse v zahtevani višini in enkratnem znesku po presoji pritožbenega sodišča občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživljata, zato ju je delno oprostilo plačila sodne takse in za tako znižano takso odobrilo obročno plačilo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvo tožnico in drugega tožnika delno oprosti plačila sodnih taks, tako, da sta nerazdelno dolžna namesto 3.225,00 EUR plačati 1.000,00 EUR.

II. Odobri se jima obročno plačilo sodne takse v petih zaporednih mesečnih obrokih po 200,00 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15. dan po prejemu tega sklepa, naslednji 4 obroki pa vsakega 18. dne v naslednjih mesecih.

III. Sicer se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prve tožnice in drugega toženca za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (I. in II. točka izreka), postopek oprostitve plačila sodnih taks za tretjo tožnico pa zaradi umika ustavilo (III. točka izreka).

2. Prva tožnica in drugi tožnik (sicer zakonca) sta se zoper sklep pravočasno pritožila. Prva tožnica stranka opozarja, da je v izjavi o premoženjskem stanju pod opombe zapisala, da so vse nepremičnine pod hipoteko, o čemer bi se sodišče lahko prepričalo z vpogledom v zemljiško knjigo. Hipoteke po višini večkrat presegajo vrednost samih nepremičnin in je dejansko premoženje prve tožnice negativno. Poleg tega je sodišče odmerilo sodno takso na 3.225,00 EUR, hkrati pa ugotovilo, da skupni mesečni dohodki prve toženka in drugega toženca ne presegajo zneska 1.675,00 EUR, zato je nerazumno in nemogoče pričakovati, da bi pritožnika lahko plačala tako odmerjeno sodno takso, saj znaša dve mesečni plači obeh pravdnih strank skupaj. Sodišče tudi ni presojalo možnosti, da bi jima odobrilo obročno plačilo. Poleg tega se pred naslovnim sodiščem pod opr. št. I P 1102/2016 vodi še en postopek, v katerem je bila prva tožnica na podlagi istih podatkov oziroma iste izjave o premoženjskem stanju plačila sodnih taks oproščena.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč: prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015. Pri presoji pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje pa je skladno s sodno prakso upoštevalo tudi kriterije iz določbe drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

5. Glede na pritožbene navedbe je treba najprej poudariti, da sodišče, čeprav gre za isto stranko, ni vezano na sklep o taksni oprostitvi iz drugega postopka in vsakič prosto presoja relevantne podatke za oprostitev. Presoja izpolnitve standarda „občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje“ se nenazadnje lahko razlikuje že zaradi različne višine takse, poleg tega pa tudi ni nujno, da stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, vedno posreduje enake podatke o svojem premoženjskem stanju. Posledično pritožnikoma z izpodbijanim sklepom (le zaradi drugačne odločitve) tudi ni mogla biti kršena ustavna pravica do sodnega varstva oziroma do enotne obravnave pred sodiščem.

6. Po primerjavi listinske dokumentacije za taksno oprostitev v tem postopku in razlogov sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks v postopku P 1102/2016-I (priloga pritožbe), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je očitno prva tožnica v obeh postopkih res predložila isto dokumentacijo, ki pa v sedaj obravnavanem postopku ni bila v celoti upoštevana. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče ugotovilo, da je prva tožnica lastnica stanovanjske hiše, v kateri živi, v ocenjeni vrednosti 244.000,00 EUR ter stavbnega zemljišča v ocenjeni vrednosti 250.000,00 EUR. Pritožba utemeljeno opozarja, da je v izjavi o premoženjskem stanju ob podatkih o lastništvu nepremičnin in drugega premoženja dopisano, da so obremenjene z zastavno pravico. Sodišče prve stopnje tega ni preverilo in vključilo v presojo premoženjskega stanja, poleg tega pa niti ni jasno ali je predlog zavrnjen le zaradi preseganja dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih ali tudi z upoštevanjem lastništva nepremičnin.

7. Odločilno pri presoji utemeljenosti predloga stranke za oprostitev plačila sodnih taks je, ali bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali njeni družinski člani (1. odst. 11. člena ZST-1). Sodišče mora pri tem skrbno presoditi vse okoliščine primera, zlasti premoženjsko stanje strank in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora upoštevati ne le premoženjsko stanje stranke, pač pa tudi njeno finančno in likvidnostno stanje (4. odst. 13. čl. ZST-1). V zvezi z okoliščinami konkretnega primera je treba še omeniti, da zgolj lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka ali druge upoštevne koristi (in je celo obremenjena s hipotekami), samo po sebi ni razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila taks. Upoštevati je namreč treba vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 278/98).

8. Po povedanem in glede na dejanske ugotovitve prvega sodišča o mesečnih prejemkih prve tožnice in drugega tožnika (skupaj 1.675,00 EUR neto plače oziroma 837,50 EUR na družinskega člana) se izkaže, da je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna. Ugotovljeno premoženjsko in finančno stanje in višina sodne takse, ki mora biti plačana v tem postopku (3.255,00 EUR), namreč ne daje podlage za zaključek, da s plačilom sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata pritožnika. Ker dohodek na družinskega člana pomembno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (577,62 EUR), pogoji za oprostitev plačila sodne takse v celoti sicer niso podani (za kar se zavzema pritožba), bi pa plačilo dolžne takse v zahtevani višini in enkratnem znesku po presoji pritožbenega sodišča občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživljata, zato ju je delno oprostilo plačila sodne takse in za tako znižano takso odobrilo obročno plačilo, tako kot izhaja iz izreka tega sklepa. Pritožnikoma bo po plačilu obroka ostalo še 737,50 EUR razpoložljivega dohodka na osebo, kar še vedno presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka. Negativno stanje na računih, na katerega se sklicuje pritožba, ne more pripeljati do drugačne odločitve, saj bi v nasprotnem primeru lahko prosilec za oprostitev plačila sodnih taks tudi ob visokih dohodkih z vzdrževanjem negativnega stanja na računu dosegel oprostitev plačila sodnih taks, ki pa je namenjena le socialno najbolj ogroženemu sloju prebivalstva, ki jim mora država zagotoviti, da njihovo slabo premoženjsko stanje ne bo ovira za uresničevanje z ustavo priznanih pravic.

9. Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), sicer pa pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).