Jedro

Predlagatelj ne more izpodbijati Splošnih dogovorov za leto 2017 in 2018 v kolektivnem sporu in uveljavljati nezakonitosti izvrševanja, kot tudi neskladnosti z zakonom in Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike v RS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se predlog predlagatelja zavrže (I. točka izreka). V nadaljevanju je odločilo, da mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu povrniti vse njegove stroške tega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj zaradi bistvenih kršitev postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Po oceni predlagatelja je stališče sodišča, da nasprotni udeleženec ni delodajalec zaposlenim zdravnikom, preozko in formalistično. Navaja določila Ustave RS, Zakona o zdravstveni dejavnosti in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter kaj obsega javna zdravstvena služba oziroma zdravstvene storitve, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu država in lokalne skupnosti. Zdravstvena dejavnost se kot javna služba opravlja v okviru mreže javne zdravstvene službe (4. člen ZZDej). Tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) jasno določa vsa pooblastila za kolektivna pogajanja Vlade Republike Slovenije. Nasprotni udeleženec - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v skladu z 69. členom ZSVZZ izvaja obvezno zdravstveno zavarovanje kot javno službo. Več kot očitno svojo vlogo v imenu in za račun delodajalca zdravnikov A. dojema tudi nasprotni udeleženec in jo v praksi tudi pogosto izvaja. Predlagatelj je predložil tudi določene listine in predlagal zaslišanje prič - odgovornih oseb ZZZS, pri čemer gre za notorna dejstva poslovanja ZZZS. Ne strinja se z utemeljitvijo sodišča, da Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 in 2018 ter v vmesnem času tudi že za pogodbeno leto 2019 niso splošni akti delodajalca, ki bi jih lahko predlagatelj izpodbijal v tem kolektivnem sporu. V tem sporu bi se zagotovilo varstvo temeljnih pravic zaposlenih zdravnikov A., ki so jasno in grobo kršene. Citira odločitve Upravnega sodišča RS in odločitve sodišč v civilnih postopkih. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo navaja, da ZZZS ni delodajalec zaposlenim zdravnikom in se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Prav tako je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče navaja, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi odločalo o predlogih predlagatelja:

2. ugotovi se, da so Republika Slovenija in v njenem imenu Vlada RS, Zdravniška zbornica Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri sklenitvi splošnega dogovora za leto 2017 in splošnega dogovora za leto 2018 oziroma odločanju o spornih vprašanjih v zvezi s tema dogovoroma, kršili pravice delavcev, ko so sprejeli z Zakonom o delovnih razmerjih, Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji in pravnimi akti ali odločbami Evropske unije, katerih določbe so enakovredne zakonom in neposredno uporabljive ali neposredno učinkovite, točneje torej Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 11. 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa, neskladne določbe 6. člena priloge 4 Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017 in določbe 5. člena priloge 5 Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2018 v povezavi z določbami obeh dogovorov, ki urejajo zmogljivosti, potrebne za izvajanje dogovorjenega programa in finančna sredstva za izvajanje dogovorjenega programa, ki določajo obveznosti izvajalcev, ter se jim prepoveduje nadaljnje kršenje pravic zaposlenih zdravnikov z nalaganjem obveznosti, katerih izvajanje krši pravice zaposlenih zdravnikov glede upoštevanja omejitev delovnih normativov ali dela na več delovnih mestih oziroma deloviščih hkrati;

3. odredi se objava sodbe, in sicer na enak način kot je objavljena Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (v Uradnem listu Republike Slovenije);

6. Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije se naloži, da v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe prekliče vse sklepe upravnega odbora ter vse odločitve in okrožnice direktive in drugih strokovnih služb Zavoda, s katerimi se določajo obveznosti zdravnikov A. v nasprotju s Kolektivno pogodbo ali Direktivo 2003/88/ES ali obveznosti delodajalcev zdravnikov A., ki bi delodajalce napeljevale, silile ali spodbujale k organizaciji dela in delovnega časa zdravnikov A. v nasprotju s kolektivno pogodbo ali direktivo 2003/88 ES;

7. Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije se prepove nadaljnje kršenje pravic zaposlenih zdravnikov A. glede organizacije dela in delovnega časa ter varnosti in zdravja pri delu, s tem, da mora zagotoviti, da vsi sklepi upravnega odbora ter vse odločitve in okrožnice direkcije in drugih strokovnih služb zavoda upoštevajo vse pravice in obveznosti, kot izhajajo iz Kolektivne pogodbe ali Direktive 2003/88/ES.

7. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj. - ZDSS-1) v 6. členu določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v naslednjih kolektivnih sporih: a) o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in ostalimi osebami; b) o pristojnosti za kolektivno pogajanje; c) o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, medsebojnosti skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami; č) o zakonitosti stavke in drugih industrijskih akcij; d) o sodelovanju delavcev pri upravljanju; e) o pristojnostih sindikatov v zvezi z delovnimi razmerji; f) v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata; g) za katere tako določa zakon.

8. Predlagatelj niti ne navaja, da gre za katerokoli vrsto spora iz 6. člena ZDSS-1. Nasprotni udeleženec ZZZS tudi ni delodajalec Sindikatu C. Prav tako Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 in 2018, ni kolektivna pogodba, pač pa kot že sam predlagatelj navaja, odločitev Vlade. Citiranih dogovorov za pogodbeno leto 2017 in 2018 ni podpisalo nobeno združenje delavcev (sindikat ali združenje sindikatov). Podpisniki dogovora so namreč: - Ministrstvo za zdravje, - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, - Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, - Zdravniška zbornica Slovenije, - Lekarniška zbornica Slovenije, - Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, - Skupnost socialnih zavodov Slovenije, - Skupnost organizacij za usposabljenje Slovenije. Zdravniška zbornica Slovenije tudi ne sklepa kolektivnih pogodb na strani zaposlenih zdravnikov. Navedeno pomeni, da predlagatelj ne more izpodbijati Splošnih dogovorov za leto 2017 in 2018 v kolektivnem sporu in uveljavljati nezakonitosti izvrševanja, kot tudi neskladnosti z zakonom in Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike v RS.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je sodišče na podlagi 274. člena ZPP po predhodnem preizkusu (predloga) tožbe tožbo pravilno zavrglo, ker je ugotovilo, da predlog ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP).