Jedro

Namen začasne odredbe je varovanje otroka in ne optimalna določitev stikov ali urejanje drugih perečih vprašanj med staršema, ki pa sama po sebi ne ogrožajo otroka.

Strokovno mnenje CSD v družinskih postopkih je po svoji dokazni teži približuje izvedenskemu mnenju, kar pa ne pomeni, da mora sodišče takemu strokovnemu mnenju brez pridržkov slediti. Nasprotno, sodišče mora mnenje (enako velja tudi za izvedensko mnenje) kritično pretehtati.

Kritična pomanjkljivost mnenju CSD jemlje verodostojnost in dokazno težo. Navedbe v mnenju CSD o "hudi ogroženosti", "trajnih posledicah" nimajo konkretne povezave s konkretnimi okoliščinami v zvezi s tu obravnavano deklico: kaj je narobe z dosedanjimi stiki? v čem konkretno se kaže dekličina ogroženost? zakaj je nujno, da se takoj, še pred dekličinim četrtim letom, uvede nočitev? Glede na vse povedano bi moralo sodišče prve stopnje mnenje bolj kritično presoditi in po analogiji z izvedenskim mnenjem poskrbeti za njegovo dopolnitev (in ne zgolj slediti predlogu CSD).

Sodišče prve stopje se ni opredelilo do povzetih predlagteljičinih navedb v zvezi z očetovimi ravnanji in opustitvami, četudi jih je deloma povzelo. Kljub temu, da se o začasni odredbi odloča z nižjim dokaznim standardom (verjetnost), pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi te navedbe matere utegnile biti pomembne ne le za presojo, ali je A. A. ogrožena, če se nemudoma ne uvedejo stiki s prenočevanjem (zaenkrat v spisu ni podlage za tak zaključek), temveč tudi za presojo, ali ne bi bili prav stiki s prenočevanjem potencialno škodljivi oziroma ogrožajoči.

Breme stikov (vključeno s prevozi) je treba enakomerno porazdeliti med oba starša, vendar pa to vprašanje - tudi upoštevaje dejstvo, da oba udeleženca živita v Ljubljani - ne vpliva na ogroženost ali neogroženost deklice, zato je za presojo pogojev za izdajo začasne odredbe nepomembno.

Izrek

I.Pritožbi se deloma ugodi, izpodbijani sklep se v tretji in četrti alineji 1. točke I. odstavka izreka razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

III.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:

1.Udeleženca postopka sta bivša zunajzakonska partnerja, ki imata hči A. A., rojeno 2021. V postopku ureditve starševskih razmerij po prenehanju zveze je sodišče prve stopnje na predlog nasprotnega udeleženca (v nadaljevanju tudi: očeta) in po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je natančno določilo izvajanje stikov, in sicer preživlja A. A. čas z očetom vsak torek in četrtek popoldan, poleg tega pa vsak drugi vikend od petka okrog 14:30 do sobote do 19:00 (tak režim velja od 20.6. do 28. 8. 2025), od vključno 29. 8. 2025 pa vsak drugi vikend preživi z očetom od petka do nedelje (1. točka I. odstavka izreka). Nadalje je naložilo materi, da za čas, ko je A. A. z očetom, slednjemu izroči veljavni osebni dokument in zdravstveno izkaznico hčerke (2. točka I. odstavka izreka); zavrnilo, kar je nasprotni udeleženec zahteval več ali drugače (3. točka I. odstavka izreka); oba udeleženca napotilo na vključitev v program svetovanja za izboljšanje starševske komunikacije (4. točka I. odstavka izreka); določilo denarno kazen za primer kršitve obveznosti ter veljavnost začasne odredbe (5. in 6. točka I. odstavka izreka); določilo nesuspenzivnost začasne odredbe (II. odstavek izreka) in pridržalo odločitev o stroških za končno odločbo (III. odstavek izreka).

Pritožbeni postopek:

2.Zoper sklep se pritožuje predlagateljica (v nadaljevanju tudi: mati) in med drugim navaja, da je začasna odredba izjemen ukrep, ki se izreče le, če je otrok ogrožen, v tem primeru pa sploh ni dokazano, da bi bili obstoječi stiki za deklico ogrožajoči do te mere, da bi bilo treba izdati začasno odredbo. CSD je v mnenju zapisal, da se lahko uvedejo nočitve, vendar morata biti oba starša glede tega usklajena - te usklajenosti pa ni in sodišče prve stopnje je ta element spregledalo. Predlagateljica je navedla številne razloge, zakaj nočitev za deklico te starosti še ni primerna, o različnih očetovih napakah, o dekličinem odporu do nočitev, o tem, da oče deklico pušča samo pri tretjih osebah, medtem ko je on neznano kje odsoten, do vseh teh navedb pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Breme vožnje na stike je nesorazmerno naloženo predlagateljici. Predlagateljica je žrtev nasilja s strani nasprotnega udeleženca, zato se ne želi udeležiti skupnih terapij z njim.

3.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5. Uvodno glede pogojev za izdajo začasne odredbe:

6.Pritožba pravilno navaja, da se začasna odredba v družinskih zadevah izda, če je s stopnjo verjetnosti izkazano, da bi bil brez izdaje začasne odredbe otrok ogrožen. Namen začasne odredbe je torej varovanje otroka in ne optimalna določitev stikov ali urejanje drugih perečih vprašanj med staršema, ki pa sama po sebi ne ogrožajo otroka. Vse to je na načelni ravni pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, vendar pa je presoja o A. A. ogroženosti deloma (glede uvajanja stikov z nočitvami) najmanj preuranjena, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7.V pravni teoriji in sodni praksi je utrjeno stališče, da se strokovno mnenje CSD v družinskih postopkih po svoji dokazni teži približuje izvedenskemu mnenju, kar pa ne pomeni, da mora sodišče takemu strokovnemu mnenju brez pridržkov slediti. Nasprotno, sodišče mora mnenje (enako velja tudi za izvedensko mnenje) kritično pretehtati.

8.Četudi je v postopku izdaje začasne odredbe treba postopati hitro in zadošča nižja stopnja dokazanosti (verjetnost), pa mora sodišče vendarle upoštevati in se opredeliti do bistvenih navedb strank, ki so lahko pomembne za presojo, ali je, prvič, začasna odredba sploh potrebna (ali je otrok ogrožen), in drugič, ali ne bo nemara prav izdana začasna odredba ogrozila otroka.

Glede prenočevanja na stikih:

9.Upoštevajoč ta načelna izhodišča pri presoji tu obravnavane zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da oče v prvem predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 30. 12. 2024 ne navaja nič konkretnega o ogroženosti, temveč le, zakaj naj bi bila predlagana začasna odredba deklici v korist (list. št. 52). V (ponovnem) predlogu z dne 26. 2. 2025 sicer večkrat navrženo omenja ogroženost, "odtujitveni sindrom" in "psihiatrične probleme," vendar ne poda konkretiziranih trditev o tem, zakaj naj bi bila deklica ogrožena; navedbe o tem, kako mati domnevno omejuje stike, očetu ukazuje in si izmišljuje, kažejo kvečjemu na težave pri urejanju stikov (in bi lahko upravičile odločitev, da se stiki z začasno odredbo natančno določijo), medtem ko v teh navedbah ni najti nobene razlage, zakaj naj bi bila deklica ogrožena, če se ne uvedejo tudi stiki z nočitvijo.

10.O ogroženosti obširno piše CSD v mnenju z dne 12. 3. 2025, kjer na načelni ravni razlaga (list. št. 122-124), da je otrok ogrožen zaradi konfliktnega odnosa, da potrebuje strukturo, stabilnost, varnost in da lahko deklico nestabilnost glede stikov močno ogroža, tudi trajno. Ti razlogi se tudi pritožbenemu sodišču ne zdijo nerazumni. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz mnenja razvidno, da CSD razgovora z otrokom sploh ni opravil, da se je pri podaji mnenja oprl zgolj na (nasprotujoče si) navedbe staršev ter da mnenje podaja na načelni, teoretični ravni. Pritožbeno sodišče, razen načelnih stališč, v mnenju ne najde nobenega konkretnega argumenta, zakaj oziroma kako naj bi bil otrok ogrožen, če se nemudoma ne uvedejo stiki s prenočevanjem (ob upoštevanju, da se sicer stiki brez prenočevanja izvajajo).

11.Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je CSD v mnenju zapisal, da morata biti starša pri uvajanju nočitev usklajena, kar pa starša v tem primeru evidentno nista; da je treba stike z nočitvijo uvajati zelo postopoma, saj bi otrok ob prevelikem številu nočitev, ki bi se določile v prepogostih intervalih, razvil preveliko stisko, in da so nočitve pri primarni osebi, pri kateri otrok živi (to je mati) zelo pomemben del otrokove rutine in občutka varnosti. Kot še posebej problematično pa pritožbeno sodišče izpostavlja navedbo v mnenju: "Ker CSD natančnejših informacij glede navedb o stiski A. A. povezanih s prenočitvijo pri očetu se glede teh navedb tudi težko opredeli" (sic! list. št. 124). Če pustimo ob strani jezikovno neskladnost tega navedka, je mogoče ugotoviti, da je CSD očitno seznanjen s tem, da naj bi A. A. v zvezi s prenočevanjem imela nekakšne stiske, hkrati pa CSD teh stisk ni raziskal (zakaj ne?). Ta kritična pomanjkljivost mnenju CSD jemlje verodostojnost in dokazno težo. Skratka, navedbe v mnenju CSD o "hudi ogroženosti", "trajnih posledicah" nimajo konkretne povezave s konkretnimi okoliščinami v zvezi s tu obravnavano deklico: kaj je narobe z dosedanjimi stiki? v čem konkretno se kaže dekličina ogroženost? zakaj je nujno, da se takoj, še pred dekličinim četrtim letom, uvede nočitev? Glede na vse povedano bi moralo sodišče prve stopnje mnenje bolj kritično presoditi in po analogiji z izvedenskim mnenjem poskrbeti za njegovo dopolnitev (in ne zgolj slediti predlogu CSD).

12.CSD je v mnenju tudi zapisal, da je treba stike s prenočevanjem uvajati zelo postopoma in previdno, širitev stikov pa je utemeljena le, če se bo izkazalo, da se je otrok na nočitve dobro odzval in se ustrezno uvedel (kar pritožbeno sodišče vsekakor ocenjuje kot utemeljeno); kljub temu je sodišče prve stopnje določilo drugo nočitev že po petih enkratnih nočitvah, pri čemer ni predvidelo načina preverjanja, ali se je deklica ustrezno odzvala in uvedla.

13.Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljica v zvezi z očetovimi ravnanji in opustitvami podala številne navedbe (resda v precejšnji meri nedokazane), do katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Na razgovoru pri CSD 6. 3. 2024 in v vlogi z dne 5. 2. 2025 je med drugim navajala, da oče pretirano uživa alkohol; da agresivno vozi, tudi pod vplivom alkohola; da se ni ukvarjal z otrokom, ker je prihajal pozno domov ali pa po prihodu domov pijan spal celo popoldne; da naj bi bil v teku predkazenski postopek zaradi nasilja v družini. V vlogi z dne 11. 3. 2025 še navaja, da oče vodi dveletno (dejansko triletno) deklico na nogometne tekme med navijače Green dragons; da jo neprimerno oblači; da je ne maže z zaščitno kremo in da jo je sonce opeklo; da se deklica s stikov vrača poškodovana, med drugim naj bi si odkrušila oz. zlomila zob; da hči sobotne stike zavrača, da s stikov prihaja lačna in utrujena. V vlogi z dne 2. 4. 2025 (list. št. 131-32) mati navaja še, da A. A. kaže stiske pred stiki z očetom, da si želi, da jo pride iskat mamica; da noče k "uni teti" (očetovi novi partnerki); da jo oče pušča pri tretjih osebah; da mnenje Centra za mentalno zdravje otrok in mladostnikov odsvetuje nočitve pri očetu.

14.Do nobene od teh navedb se sodišče prve stopnje ni opredelilo, četudi jih je deloma povzelo. Kljub temu, da se o začasni odredbi odloča z nižjim dokaznim standardom (verjetnost), pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi te navedbe matere utegnile biti pomembne ne le za presojo, ali je A. A. ogrožena, če se nemudoma ne uvedejo stiki s prenočevanjem (zaenkrat v spisu ni podlage za tak zaključek), temveč tudi za presojo, ali ne bi bili prav stiki s prenočevanjem potencialno škodljivi oziroma ogrožajoči.

15.Iz zgoraj povedanega je razvidno, da sodišče prve stopnje po eni strani ni ustrezno obrazložilo, zakaj konkretno je A. A. ogrožena, če se ne uvedejo stiki s prenočevanjem, poleg tega pa se tudi ni opredelilo do navedb predlagateljice, s katerimi je argumentirala svoje nasprotovanje širitvi stikov. Sklep je torej v delu, ki se nanaša na širitev stikov s prenočevanjem oziroma na stike med vikendom, obremenjen z bistvenima kršitvama iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, kar je terjalo delno razveljavitev sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Glede ostalih pritožbenih navedb:

17.Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je ugotovitev sodišča prve stopnje v 9. točki obrazložitve, da je nesporno, da sta udeleženca zaradi njunega konfliktnega odnosa nezmožna doseči soglasje glede načina izvrševanja stikov, nekoliko neustrezna, saj je iz spisa razvidno, da so se stiki (bolj ali manj) redno izvrševali. Vendar pa je hkrati razvidno tudi, da v zvezi s predajo in prevzemom deklice med udeležencema večkrat prihaja do nesporazumov in konfliktov, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je začasna odredba utemeljena v tistem delu, kjer natanko določa, kdaj in kje se opravi primopredaja ob torkih in četrtkih, saj se bo tako zmanjšala možnost konfliktov ter enostranskih interpretacij, kar je lahko potencialno ogrožajoče in škodljivo za deklico (v tem delu pritožbeno sodišče sprejema mnenje CSD in ugotovitve sodišča prve stopnje). Pritožba sama izpostavlja, da deklica A. A. starosti potrebuje ustaljeno rutino in stabilnost, prav k temu pa stremita 1. in 2. alineja 1. točke I. odstavka izreka izpodbijane začasne odredbe. Nenazadnje je tudi predlagateljica v odgovoru na mnenje CSD z dne 2. 4. 2025 (list. št. 131-32) izrecno navedla, da se strinja glede stikov ob torkih in četrtkih.

18.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je podana kršitev določb postopka zato, ker je na naroku mnenje podajala delavka CSD B. (ki je družino obravnavala v preteklosti) in ne delavka CSD C., ki družino obravnava sedaj. Iz izpovedbe na naroku zaslišane delavke CSD je razvidno, da je podajala zgolj načelna teoretična izhodišča, za kar je nedvomno pristojna in usposobljena tudi delavka CSD, ki konkretne deklice več ne obravnava. V zvezi s siceršnjimi pomanjkljivostmi mnenja CSD oziroma razlogov sodišča prve stopnje v zvezi s tem pa je pritožbeno sodišče razloge je zapisalo že v prejšnjih odstavkih.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je z začasno odredbo celotno breme v zvezi z izvajanjem stikov naloženo predlagateljici. Pritožba ima prav, da je treba breme stikov (vključeno s prevozi) enakomerno porazdeliti med oba starša, vendar pa to vprašanje - tudi upoštevaje dejstvo, da oba udeleženca živita v Ljubljani - ne vpliva na ogroženost ali neogroženost deklice, zato je za presojo pogojev za izdajo začasne odredbe nepomembno.

V zvezi z obveznostjo, da mora mati za čas, ko je deklica z očetom, slednjemu izročiti veljaven osebni dokument in zdravstveno izkaznico, pritožba ne navaja nobenih konkretiziranih razlogov. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev v tem delu pravilna in organsko povezana z natančno določitvijo poteka stikov.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi s 4. točko I. odstavka izreka izpodbijanega sklepa, s katero je obema udeležencema naloženo, da sta se dolžna vključiti v program svetovanja za izboljšanje starševske komunikacije. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem zapisalo razloge v 17. točki obrazložitve (da je medsebojni odnos udeležencev konflikten in da sta obstala na točki, kjer sama ne moreta doseči napredka pri komunikaciji, kar lahko otežuje izvrševanje stikov), ki jih pritožba konkretizirano ne izpodbija. V postopku sta oba udeleženca izrazila pripravljenost, da se takšnega svetovanja udeležita, kar pritožbeno sodišče pozdravlja kot zrelo odločitev, ki je v korist skupnega otroka.

Pravilno je pritožbeno stališče, da se žrtve družinskega nasilja ne sme siliti, da se skupaj z nasilnežem udeležuje delavnic, terapij ipd., saj to prinaša le dodatno viktimizacijo in tudi briše meje med storilcem in žrtvijo5. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izpodbijane 4. točke I. odstavka izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, da sta se predlagateljica in nasprotni udeleženec dolžna skupaj udeležiti programa svetovanja, temveč pritožbeno sodišče navedeno točko razume tako, da sta se oba dolžna udeležiti programa, torej ni nujno, da bi se udeležila istega programa oziroma da bi program obiskovala skupaj, hkrati.

Ker glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba v preostalem delu, kolikor ji ni bilo ugodeno, ni utemeljena, poleg tega pa glede tega dela tudi ni našlo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo v preostalem delu zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Ker gre za postopek zavarovanja znotraj tekočega nepravdnega postopka in ker je bil pritožbeni uspeh le delen, je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da isto mnenje govori tudi o telefonskih stikih (pri triletnem otroku!), katerih v tem postopku nihče ni predlagal, kar ustvarja vtis, kot da bi bilo mnenje vsaj deloma prepisano iz kakšnega drugega postopka.

2Tega mnenja, na katero se sklicuje, mati ni predložila, niti izkazala nobenega razloga, zakaj ga ne bi mogla predložiti.

3Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

4Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.

5Navedeno je skladno z usmeritvami Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki jo je Republika Slovenija ratificirala dne 5. 2. 2015.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 162 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.