Jedro

Iz predložene projektne dokumentacije je razvidno, da vodovodni priključek in dovozna pot potekata tudi po zemljišču, ki je v lasti tretje osebe. Ustrezne stvarne ali obligacijske pravice pa tožnik za ta del zemljišča ni izkazal.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila v ponovnem postopku zavrnjena tožnikova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo mizarske delavnice na zemljiščih parc. št. 155/1, 155/4, 156/1, 156/2, 193/3 in 193/5, k.o. ... Iz obrazložitve je razvidno, da je prvostopenjski organ v skladu z napotili iz odločbe pritožbenega organa z dne 17. 11. 2008 tožnika pozval, da projektno dokumentacijo dopolni z izkazano pravico graditi za dostopno pot, položitev električnega kabla in vodovodnega priključka. Ugotavlja, da je tožnik vlogo dopolnil z izkazano pravico graditi za priklop na novi vodomerni jašek na zemljišču parc. št. 155/5 k.o. ..., ne pa tudi za ostala zemljišča, kjer poteka trasa vodovoda (parc. št. 155/6 in 155/2 k.o. ...). Iz skice Elektra Ljubljana je razvidno, da poteka trasa električnega voda tudi preko zemljišč parc. št. 155/2, 193/4, 192/7, 192/6, 191/5, 191/3, 191/1 k.o. ..., za katere pa tožnik ne izkazuje pravice graditi, ker so v lasti tretjih oseb. Tudi del uvoza do tožnikovih zemljišč poteka po zemljišču parc. št. 155/5 k.o. ..., za katero tožnik ne izkazuje pravice graditi. Prvostopenjski organ ugotavlja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa 66. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 126/07, v nadaljevanju ZGO-1), saj ne izkazuje pravice graditi za vsa zemljišča gradnje, zato ni mogoče ugoditi njegovi zahtevi za legalizacijo mizarske delavnice.

Drugostopenjski organ v svoji zavrnilni odločbi ugotavlja, da je prvostopenjski organ v ponovnem postopku upošteval napotila pritožbenega organa in tožnika pozval k predložitvi dokazil o pravici graditi za zemljišča, na katerih potekajo komunalni vodi, ki niso v njegovi lasti. V zadevi so sicer ostala nerazjasnjena dejstva glede poteka elektro priključka, ker so spisovni podatki v tem delu v medsebojnem nasprotju, vendar pa to ne predstavlja razloga za odpravo izpodbijane odločbe, saj je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnik ni izkazal pravice graditi glede poteka vodovoda, kot tudi ne za zemljišče, na katerem se delno nahaja dostopna pot. Iz podatkov obeh načrtov situacije komunalnih vodov št. L 04 iz julija 2007 in aprila 2009 izhaja, da gradbeni vodovodni priključek poteka po sosednjih zemljiščih 155/5 in 193/2 k.o. ... Gradbeni priključek je priključen na javni vodovod, kar je razvidno iz podatkov projektnih pogojev Javnega podjetja ... d.o.o., št. VO2051142RA z dne 6. 6. 2005, to pa je razbrati tudi iz podatkov skice katastra javnega vodovoda, ki je priloga projektnim pogojem (takšno skico in dopis družbe ... d.o.o. z dne 6. 8. 2009 o statusu javnega vodovoda je predložil tudi tožnik v pritožbi). Tožnik je v zvezi s pravico graditi za potek vodovodnega priključka po zemljišču parc. št. 155/5 k.o. ... sicer izkazal obstoj stvarne služnosti, vendar pa ni predložil dokazila za potek priključka vodovoda po zemljišču parc. št. 193/2 k.o. ..., ki je v lasti tretje osebe. Poleg navedenega tožnik ni predložil dokazila glede pravice graditi za zemljišče 155/5 k.o. ..., po katerem deloma poteka dostopna pot k predmetni gradnji. Na podlagi primerjave podatkov načrtov predloženega projekta (Geodetski načrt št. 794/2005 z dne 24. 10. 2005 in načrt arhitektonske zazidalne situacije št. lista L 03, situacije z urbanističnimi elementi št. L 03B in situacije s komunalnimi vodi št. L 04) je mogoče razbrati, da se dovozna pot, ki iz javne poti vodi do predmetnega objekta po zemljišču parc. št. 155/4 k.o. ..., v majhnem delu nahaja tudi na zemljišču parc. št. 155/5 k.o. ..., ki je v lasti tretje osebe. Tudi za takšen poseg na tujem zemljišču bi moral tožnik izkazati pravico graditi, česar pa ni storil, zato ne izpolnjuje pogojev iz 6. točke 1. odstavka 66. člena ZGO-1. Tožnik se z odločitvijo o zavrnitvi gradbenega dovoljenja ne strinja in v tožbi uvodoma obširno povzema celoten potek dogodkov od vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja do izdaje izpodbijane odločbe. Navaja, da je v ponovnem postopku pridobil vsa ustrezna soglasja. Iz dopisa JP ... z dne 6. 8. 2009 je razvidno, da javni vodovod, ki je bil zgrajen leta 1997, poteka po parc. št. 155/2 in 155/3 k.o. ... Iz pojasnila podjetja A. d.o.o. z dne 11. 8. 2009 pa je razvidno, da dovozna cesta ni bila predmet projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in da se je morala gradbena parcela za meter umakniti od obstoječe dovozne ceste. V zvezi z električnim priključkom navaja, da je bil ta za sporni objekt zgrajen ob izgradnji „TP ... bloki“ istočasno z ostalimi vodi z ustreznimi soglasji lastnikov zemljišč, zato mu ne bi bilo potrebno predložiti soglasja ostalih lastnikov nepremičnin, saj na noben način ne bo posegal v njihovo lastninsko pravico. Meni, da izpolnjuje tudi pogoj, ki se nanaša na dostop oziroma dovoz do gradnje, saj ta poteka iz javne ceste. Tožnik je v postopku priložil pogodbo o ustanovitvi služnosti, s katero mu je lastnik zemljišča dovolil vsa dela, potrebna za obratovanje, vzdrževanje in kontrolo po parc. št. 155/5 k.o. ... od obstoječega vodovodnega priključka do mizarske delavnice. Meni, da so v obeh v upravnih odločbah določena neskladja, saj odločbi vsaka zase govorita različnih razlogih za zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja. Obrazložitvi sta nejasni, prav tako pa se organa nista opredelila do dokazil, ki jih je tožnik predložil naknadno. Sklepno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo ter toženki naloži plačilo stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je upravni organ pravilno zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo mizarske delavnice na zemljiščih parc. št. 155/1, 155/4, 156/1, 156/2, 193/3 in 193/5, k.o. ...

Preden izda pristojni organ za gradbene zadeve gradbeno dovoljenje, mora med drugim preveriti, ali ima investitor na zemljišču gradnje izkazano pravico graditi (6. točka 1. odstavka 66. člena ZGO-1 v zvezi s 56. členom ZGO-1). Tudi po presoji sodišča tožnik ni izkazal pravice graditi na celotnem zemljišču gradnje, in sicer ni izkazal pravice graditi glede celotnega poteka vodovoda kot tudi ne na zemljišču, na katerem se delno nahaja dostopna pot. V zvezi z izkazano pravico graditi za vodovodni priključek, ki teče po zemljišču parc. št. 155/5 k.o. ... in 193/2 k.o. ..., se sodišče strinja z ugotovitvijo, da tožnik za celotno traso tega priključka ni izkazal pravice graditi. Za zemljišče parc. št. 155/5 k.o. ... je sicer predložil pogodbo o ustanovitvi ustrezne stvarne služnosti. Vendar pa je iz podatkov, ki izhajajo iz predložene projektne dokumentacije (natančneje iz podatkov obeh načrtov situacije komunalnih vodov št. L 04 iz julija 2007 in po dopolnjeni dokumentaciji št. L 04 iz aprila 2009), razvidno, da obravnavani gradbeni vodovodni priključek poteka tudi po zemljišču parc. št. 193/2 k.o. ..., ki pa je v lasti tretje osebe. Da vodovodni priključek poteka tudi po tem zemljišču, tožnik ne ugovarja, temveč poudarja, da je sporni objekt priključen na javni vodovod. Sodišče tožniku pojasnjuje, da v zadevi ni sporno, da je na zemljiščih parc. št. 155/2 in 155/3 k.o. ... poteka javni vodovod, ki je bil zgrajen leta 1997 (kar potrjujejo tudi podatki iz dopisa podjetja ... z dne 6. 8. 2009, do katerega se je opredelil že pritožbeni organ), pač pa je sporna priključitev njegovega objekta na javni vodovod, ki poteka tudi po zemljišču parc. št. 193/2 k.o. ..., ki ni v njegovi lasti. Ustrezne stvarne ali obligacijske pravice pa tožnik za ta del zemljišča nedvomno ni izkazal, zato na tem delu ni izkazal pravice graditi v smislu 56. člena ZGO-1. Po presoji sodišča tožnik ni izkazal tudi pravice graditi na celotnem dostopu do zemljišča gradnje. Ni sporno, da tožnik do zemljišča gradnje dostopa z javne ceste (parc. št. 1495/2 k.o. ...), kar pa tožniku še ne daje pravice graditi na celotni dostopni poti. Iz podatkov predložene projektne dokumentacije namreč izhaja, da dostopna pot do tožnikovega zemljišča deloma poteka tudi po parc. št. 155/5 k.o. ..., ki ni v njegovi lasti. Tako kot mu je pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, iz geodetskega načrta 794/2005 z dne 24. 10. 2005, načrtov zazidalne situacije (št. lista L 03), situacije z urbanističnimi elementi (št. lista L 03B) in situacije s komunalnimi vodi (št. lista L 04), izhaja, da se dovozna pot, ki z javne poti vodi do objekta legalizacije, v majhnem delu nahaja tudi na zemljišču parc. št. 155/5 k.o. ..., ki je v lasti tretje osebe. Tudi za ta del zemljišča tožnik ustrezne stvarne ali obligacijske pravice ni izkazal. Zato tožnik v tožbi zmotno ugovarja, da izpolnjuje vse pogoje za legalizacijo objekta, saj za navedena zemljišča nedvomno ni izkazal pravice graditi iz 6. točke 1. odstavka 66. člena ZGO-1 v zvezi s 56. členom ZGO-1. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje se sodišče v nadaljevanju ni posebej ukvarjalo s potekom električnega voda, za katerega je drugostopenjski organ ugotovil, da so si spisovni podatki v tej zvezi v medsebojnem nasprotju in svoje odločitve o zavrnitvi pritožbe ni utemeljil na tej podlagi.

Sodišče glede na vse navedeno ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08, 107/09 – odločbi US in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1). Izrek o zavrnitvi tožbe vsebuje tudi zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. V obravnavani zadevi dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ni sporno, zato je sodišče odločilo brez glavne obravnave na nejavni seji na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1.