Jedro

Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v prvem odstavku 67. člena določa, da v kolikor sodišče ugotovi, da obstajajo razlogi za razrešitev skrbnika ali če skrbnik sam to zahteva, odloči o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega.

V skladu z 254. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko center za socialno delo, če ugotovi, da skrbnik, ki ga je imenovalo sodišče, ne opravlja svoje funkcije oziroma jo opravlja malomarno ter zlorabi svoje pravice, s čemer ogroža varovančevo korist, in če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga, da sodišče razreši dosedanjega skrbnika in imenuje novega skrbnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnemu udeležencu, že postavljenem pod skrbništvo, imenuje novega skrbnika (I. točka izreka). V II. točki izreka je razrešilo do sedaj imenovanega skrbnika, ki je bil imenovan s sklepom Okrajnega sodišča v Ljutomeru N 20/2021 z dne 5. 5. 2021 ter mu naložilo, da predloži končno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja. V III. točki izreka je za novega skrbnika imenovalo Center za socialno delo ..., ki bo pooblastil svojega delavca za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva. Nadalje je opredelilo naloge skrbnika in odločilo o zaznambi sklepa v zemljiški knjigi (IV. -VI. točka izreka). V VII. točki je odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun, prav tako morebitna pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (VIII. točka izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje A. A., dosedanji skrbnik nasprotnega udeleženca. Navaja, da se ne strinja s sklepom sodišča, ki je za skrbnika določilo center za socialno delo, brez njegovega zaslišanja ter zaslišanja svojcev in nasprotnega udeleženca, s čemer so mu bile kršene pravice. Na sodišče ga namreč niso spustili, čeprav je imel vabilo, ker je bil prehlajen. Sodišče je upoštevalo zgolj mnenje centra za socialno delo, ne pa njega kot skrbnika. Sam pa opozarja na nepravilnosti v domu za starejše občane, zaradi slednjega pa tudi ni plačeval domske oskrbe za nasprotnega udeleženca. Sicer pa bo nasprotnega udeleženca v kratkem namestil na domačem naslovu, kjer bo za njega in mamo boljše poskrbljeno. Zato tudi meni, da nasprotni udeleženec skrbnika več ne potrebuje.

3. V odgovoru na pritožbo CSD odgovarja, da skrbnik ni izvrševal svoje skrbniške funkcije v korist varovanca in je svojo pravico zlorabil, zato je varovancu nastala škoda in navaja, da vztraja pri razrešitvi in imenovanju novega skrbnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotnemu udeležencu je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljutomeru N 7/2018 z dne 19. 6. 2018 v celoti odvzeta poslovna sposobnost, zaradi duševne bolezni. A. A. je bil nasprotnemu udeležencu postavljen za skrbnika s sklepom Okrajnega sodišča v Ljutomeru N 20/2021 z dne 5. 5. 2021. 6. Glede na določbo 295. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je potrebno pri odločitvi o predlogu uporabiti določbe DZ o skrbništvu. Sam postopek v zadevah skrbništva je urejen v 272. do 279. členu DZ, postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa še v 57. do 70. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V četrtem odstavku 57. člena ZNP-1 je določeno, da se postopek za razrešitev skrbnika in imenovanje novega začne na predlog CSD, skrbnika ali osebe, ki je postavljena pod skrbništvo, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega predloga.

7. Pritožnik se z razrešitvijo ne strinja, sicer pa očita sodišču prve stopnje, da bi ga v postopku moralo zaslišati. Iz zapisnika naroka z dne 1. 12. 2022 izhaja, da je pritožnik tega dne pristopil do varnostnika na sodišču in mu povedal, da sumi, da je covid pozitiven in da bo šel k zdravniku, vendar slednji za to ni predložil nobenega dokazila. Prav tako sodišče ugotavlja, da skrbnik nasprotnega udeleženca tudi v pritožbenem postopku dokazila o dejstvu, da se naroka ni udeležil zaradi opravljanja Covid testa, ni predložil, zato očitana kršitev določb postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), zaradi neizvedbe dokaza z neposrednim zaslišanjem skrbnika, ni podana.

8. Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku odločalo o predlogu CSD ..., da se zamenja skrbnik nasprotnemu udeležencu in se za skrbnika postavi CSD ... Predlagatelj navaja, da skrbnik ne sodeluje v postopkih z delavci D. (v nadaljevanju Dom), saj ne plačuje računov in je nastal že precejšen dolg. Prav tako v socialni mreži nasprotnega udeleženca ni osebe, ki bi bila primerna za opravljanje skrbništva. Dosedanji skrbnik je predlogu ugovarjal, navajal je, da popravlja hišo in gospodarsko poslopje nasprotnega udeleženca, opravil je priklop in kanalizacijo ter urejal okolico.

9. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v prvem odstavku 67. člena določa, da v kolikor sodišče ugotovi, da obstajajo razlogi za razrešitev skrbnika ali če skrbnik sam to zahteva, odloči o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega. Z istim sklepom se skrbniku naloži, da mora predložiti končno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je zoper nasprotnega udeleženca s strani Doma vložen izvršilni predlog, zaradi neplačila domske oskrbe, dolg pa izvira iz obdobja, ko je skrbnik nasprotnega udeleženca že bil A. A., ki ni poskrbel za plačilo stroškov institucionalnega varstva za nasprotnega udeleženca. Slednji zavrača celotno plačilo storitev za svojega očeta v domu, zaradi po njegovem mnenju neustrezne oskrbe. Neplačevanje storitev pa bi lahko vodilo v odpust nasprotnega udeleženca iz institucionalnega varstva, s čemer bi lahko prišlo do ogrozitve varovančevih pravic in koristi.

10. V skladu z 254. členom DZ lahko center za socialno delo, če ugotovi, da skrbnik, ki ga je imenovalo sodišče, ne opravlja svoje funkcije oziroma jo opravlja malomarno ter zlorabi svoje pravice, s čemer ogroža varovančevo korist, in če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga, da sodišče razreši dosedanjega skrbnika in imenuje novega skrbnika.

11. Glede na ugotovljeno ravnanje skrbnika nasprotnega udeleženca, tudi po oceni sodišča druge stopnje, slednje ni v njegovo korist, saj mu zaradi neplačevanja domske oskrbe in obstoječega dolga preko 10.000,00 EUR, grozi, da bo ostal brez institucionalne oskrbe. Zgolj nestrinjanje z obračunavanjem storitev, pa še ne odvezuje dolžnosti skrbnika, da poskrbi za plačilo domske oskrbe, s čemer je omogočeno bivanje nasprotnega udeleženca v Domu.

12. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku- ZNP-1).