Jedro

Upnik je v obravnavani izvršilni zadevi predlagal izvršbo za plačilo okoljskih dajatev, kanalščin in čiščenja, terjatve pa se nanašajo na obdobje po začetku osebnega stečaja. ZFPPIPP nima določbe, ki bi omogočala izvršbo za takšne terjatve, in ker te ne spadajo med izjeme, ki jih določa drugi odstavek 131. čl. ZFPPIPP, glede katerih je tudi po začetku postopka zaradi insolventnosti mogoče izdati sklep o izvršbi, je sodišča prve stopnje z izdajo le tega zmotno uporabilo materialno pravo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom ugotovilo, da je izvršilni postopek ustavljen, skladno z določbo drugega odstavka 90. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) novela C. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbenem predlogu se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pojasni, da je dolžnik od 18. 1. 2010 resda v postopku osebnega stečaja, vendar je s predlogom za izvršbo zahteval plačilo terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in predstavljajo izjemo od siceršnje prepovedi izvršbe po določilu 131. člena v zvezi s 354. členom ZFPPIPP. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 366. istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ter ugotovilo, da je pritožba utemeljena, vendar ne iz razlogov navedenih v pritožbi, temveč ugotovljenih v okviru uradnega preizkusa.

5. V obravnavanem primeru je nesporno, da je dolžnik od 18. 1. 2010 v postopku osebnega stečaja St 836/2009. Upnik je s predlogom za izvršbo z dne 10. 12. 2012 zahteval plačilo terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka (10 računov, ki se nanašajo na obdobje med 8. 4. 2011 in 8. 3. 2012). Po določbi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. To pomeni, da kot pravna posledica začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira za dovolitev izvršbe. Pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe se v stečajnem postopku ne uporablja za izvršbo na podlagi štirih skupin izvršilnih naslovov, ki so določeni v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP. Po 1. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP je tudi po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa, ki ga izda v stečajnem postopku sodišče, ki vodi ta postopek, in za katerega ZFPPIPP določa, da je izvršilni naslov. Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno izdati sklep o izvršbi tudi na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, izdane v postopku, ki je tekel za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja (prerekane) terjatve, ki se uveljavlja v stečajnem postopku, oziroma za uveljavitev (prerekane) ločitvene ali izločitvene pravice. Na podlagi teh določb je izvršba dovoljena samo v delu, v katerem je bila insolventnemu dolžniku s to odločbo naložena povrnitev stroškov postopka (druga točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Tretja skupina izvršilnih naslovov, na podlagi katerih je po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi, so odločbe, izdane o zahtevku, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (tretja točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Po 354. členu ZFPPIPP so stroški stečajnega postopka vse obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. V četrto skupino izvršilnih naslovov, na podlagi katerih je po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi, spadajo odločbe, s katerimi je bilo stečajnemu dolžniku naloženo plačilo sodne takse za procesno dejanje v (drugem) postopku, ki je bilo opravljeno po začetku stečajnega postopka (četrta točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP).

6. Upnik je v obravnavani izvršilni zadevi predlagal izvršbo na podlagi verodostojnih listin - 10 računov za plačilo okoljskih dajatev, kanalščin in čiščenja, terjatve pa se nanašajo na obdobje med 8. 4. 2011 in 8. 3. 2012, torej po začetku osebnega stečaja. ZFPPIPP nima določbe, ki bi omogočala izvršbo za takšne terjatve, in ker te ne spadajo med izjeme, ki jih določa drugi odstavek 131. čl. ZFPPIPP, glede katerih je tudi po začetku postopka zaradi insolventnosti mogoče izdati sklep o izvršbi, je sodišča prve stopnje z izdajo le tega zmotno uporabilo materialno pravo. V tej posledici je materialnopravno zmotno tudi stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da gre v obravnavanem primeru za situacijo, ki je urejena v 1. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Ta namreč ureja vpliv začetka stečajnega postopka na že (pred tem) začete postopke izvršbe ali zavarovanja, v obravnavanem primeru pa se je najprej začel postopek osebnega stečaja in šele nato postopek izvršbe. Ker je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa zmotno uporabilo materialno pravo (drugi odstavek 90. člena ZFPPIPP-C), se po določbi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 341. členom istega zakona in 15. členom ZIZ takšen sklep razveljavi.

7. Nadalje je ugotoviti, da iz listin v spisu izhaja, da je postal sklep o izvršbi z dne 28. 12. 2012 pravnomočen in izvršljiv 19. 3. 2013. Ker pa sklepa o izvršbi, glede na vse zgoraj navedeno, ni bilo dovoljeno izdati (nezakonit), je opozoriti sodišče prve stopnje na določila ZIZ, ki urejajo razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti, in sicer 40c. člen v zvezi z 42c. členom ZIZ ter 42. členom ZIZ, po katerih se neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi (tudi) po uradni dolžnosti, za to pa je pristojno sodišče, ki ga je izdalo.

8. Glede na navedeno, kar pa je ugotovljeno po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, upnikovih stroškov pritožbe ni mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo, zato jih krije sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).