Jedro

V skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZKP in smiselno uporabo 429. člena ZKP, mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj vsebovati med ostalimi obveznimi sestavinami tudi opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, zakonsko označbo kaznivega dejanja, okoliščine iz katerih izhaja utemeljenost suma, in že zbrane dokaze.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanko kot tožilko se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Velenju je s pritožbeno izpodbijanim sklepom z dne 30. 9. 2022, opr. št. I Kpd 27399/2022, na podlagi določbe tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrgla vlogi oškodovanke kot tožilke A. A. z dne 6. 5. 2022 in 22. 8. 2022. 2. Oškodovanka kot tožilka se je pravočasno pritožila zoper prvostopenjski sklep. Uveljavlja pritožbene razloge kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev. Obenem prosi, da jo sodišče druge stopnje oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določbe petega odstavka 402. člena ZKP ni zaznal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti pritožbeno izpodbijane odločitve pa niso ovrgle niti oškodovankine pritožbene navedbe.

5. V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZKP se kazenski postopek uvede na zahtevo upravičenega tožilca (načelo akuzatornosti). Med upravičene tožilce, pod pogoji, ki jih predpisuje kazenski postopkovnik, spada tudi oškodovanec kot tožilec. V skladu z načelom kontradiktornosti pa mora upravičeni tožilec, torej tudi oškodovanec kot tožilec, po drugem odstavku 16. člena ZKP navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. V skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZKP in smiselno uporabo 429. člena ZKP, mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj vsebovati med ostalimi obveznimi sestavinami tudi opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja, zakonsko označbo kaznivega dejanja, okoliščine iz katerih izhaja utemeljenost suma, in že zbrane dokaze.

6. Kaznivo dejanje mora biti torej natančno opisano tako, da ga je mogoče ločiti od vseh historičnih dogodkov, ki so se primerili, kar omogoča presojo, ali ne gre za že razsojeno stvar. Da bi se obdolženec lahko učinkovito branil, se izjavil o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo ter navedel vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist, mora biti seznanjen z očitki obtožbe. Opis kaznivega dejanja mora zato vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, čas in kraj storitve, predmet, na katerem in sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi. Zakonski znaki so pravni pojmi, s katerimi so v kazenskem zakonu opisana posamezna kazniva dejanja, vendar pa morajo biti praviloma ti znaki konkretizirani z dejstvi in okoliščinami. Konkretizirati pomeni izbrati iz obravnavanega življenjskega primera tista konkretna in pravno relevantna dejstva, ki se ujemajo z zakonskimi znaki določenega kaznivega dejanja. Sodišče od primera do primera presoja, ali je opis kaznivega dejanja konkretiziran do te mere, da omogoča pravno vrednotenje oziroma sklepanje o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja in hkrati s tem uresničevanje obdolženčeve pravice do obrambe1 .

7. Sodišče druge stopnje v pritožbenem preizkusu predmetne kazenske zadeve ugotavlja in s tem pritrjuje izpodbijanemu sklepu prvostopenjskega sodišča, da opis dejanj kot ga je oškodovanka podala v vlogi z dne 6. 5. 2022 ter dopolnitvi z dne 29. 6. 2022, ne vsebuje vseh zgoraj opisanih sestavin.

8. Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo. Uvodoma je v predmetni vlogi oškodovanka kot tožilka povzela zakonsko dikcijo kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1, torej pravni stavek, v katerem pa niti ni opredelila katero od možnih izvršitvenih oblik osumljeni očita. Konkretizacija kaznivega dejanja pa naj bi se izražala v očitku osumljeni: „Na moj odgovor pa je okrajna sodnica ga. B. B. neverjetno in nedopustno napisala nov sklep z datumom 13. 8. 2020, kar pomeni, da je protipravno in protizakonito izdala sklep s starejšim datumom in z drugo vsebino in to brez vsakega opravičila, oziroma obrazložitve, da je bil sklep dne 29. 9. 2020 napisan z veliko mero površnosti, mogoče celo načrtno, kar dokazuje, da si okrajna sodnica v mojih primerih dovoli načrtno delati po domače kot na kakšni tržnici in z le-tem razvrednoti sodišče kot pravno ustanovo na nivo tržnice, oziroma še nižje, saj lahko na tržnici kupec in stranka obojestransko komunicirata tako, da sta oba zadovoljna, zato tolmačim napisano „oziroma še nižje“, da je le-to mišljeno, da si je ga. B. B. dovolila predrugačiti vsebino sklepa po isti zadevi celo s starejšim datumom, kakor ji je pasalo, ker je zaposlena na privilegirani sodni oblasti in ji zato nihče nič ne more, zato se tudi zelo trudi, da bi se vse moje vloge nezakonito samo arhivirale brez reševanja oziroma obravnavanja“.

9. Iz povzetega besedila gre izluščiti, da se bistveni poudarek nanaša na očitek osumljeni, da naj bi antidatirala sodni sklep, kar gre po stališču oškodovanke pripisati veliki meri površnosti oziroma celo sodničinem naklepnem ravnanju s ciljem, da se vloge oškodovanke kot tožilke brez reševanja arhivirajo. Takšne navedbe pa ne vsebujejo konkretizacije zakonskih znakov predmetnega kaznivega dejanja, še zlasti ne izkazujejo očitka osumljeni, da naj bi ravnala z zahtevano krivdno obliko direktnega naklepa ter da je bil njen namen, da sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali pa da drugemu prizadene škodo. Neutemeljena in dokazno nepodprta pa je navedba oškodovanke kot tožilke o antidatiranju sklepa z dne 13. 8. 2020, opr. št. I Kr 34723/2015. Iz predmetnega kazenskega spisa povsem jasno izhaja, da je bil sklep izdan 13. 8. 2020 ter oškodovanki osebno vročen 15. 2. 2021, Specializiranemu državnemu tožilstvu RS v Ljubljani pa že 17. 8. 2020. V obrazložitvi sklepa z dne 29. 9. 2020, opr. št. I Kr 49757/2015, pa se zgolj na podlagi očitne pomote navaja vloga z dne 9. 12. 2015, medtem ko je iz siceršnje vsebine sklepa jasno, da se ta nanaša na vloge z dne 1. 7. 2017, 18. 8. 2017 in 29. 8. 2017. Očitna pisna pomota prvega sodišča po prepričanju sodišča druge stopnje z ničemer ni vplivala na pravilnost citiranega sklepa.

10. Kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda. Tudi v tem delu obravnavane vloge je oškodovanka kot tožilka povzela zakonsko dikcijo 258. člena KZ-1, osumljenkino ravnanje pa je pomanjkljivo konkretizirala z zapisom: „Glavni načrt in naklepni namen osumljene sodnice je bil, da se moje vloge samo arhivirajo in ne obravnavajo in da z le-tem zaščiti storilce pred obravnavo in uradno obdolžitvijo in z le-tem storilcem omogoča, da se še naprej nad mano izživljajo 24 ur na dan in me naprej uničujejo moje psihično in fizično zdravje in moje stvari in z le-tem mi ga. B. B. prizadeja neizmerljivo škodo, ko izrablja svoj uradni položaj za načrtno škodno pisanje svojih nezakonitih odločitev, in v le-tem so tudi utemeljeno podani elementi kaznivega dejanja in hujša kršitev pravice do pravičnega sojenja“. Tudi v tem delu preizkušane vloge oškodovanka kot tožilka ni konkretizirala katere zakonske določbe ali druge predpise naj bi osumljena zavestno kršila oziroma na kakšen način naj bi očitno nevestno ravnala v službi. Temeljni očitek se nanaša na z ničemer dokazno podprto zgolj pavšalno trditev, da naj bi bil namen osumljene, da se vloge oškodovanke kot tožilke ne obravnavanjo, pač pa arhivirajo. Prav tako ni definiran nastanek ter oblika škode oziroma hujša kršitev pravic drugega. Zgolj pavšalno sklicevanje na uničevanje psihičnega in fizičnega zdravja ne more predstavljati prepovedane posledice predmetnega kaznivega dejanja.

11. Naslednja sestavina, bistvena za predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, je navedba okoliščin iz katerih izhaja utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja. Utemeljen sum v skladu z ustaljeno ustavno-sodno presojo pomeni visoko stopnjo artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Utemeljenost suma se mora nanašati na kaznivo dejanje z vsemi njegovimi elementi. Oškodovanka kot tožilka v zavrženih vlogah ni navedla, na podlagi katerih dejstev in dokazov je moč sklepati na nivoju artikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da je B. B. utemeljeno osumljena storitve očitanih kaznivih dejanj.

12. Glede na zgoraj navedeno, sodišče druge stopnje kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe, da naj bi bila že vloga oškodovanke z dne 6. 5. 2022 sklepčna in s tem primerna za obravnavanje. Prav tako sodišče druge stopnje zavrača očitek pritožnice, da naj bi prvo sodišče bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, ker ji ni dovolilo podaljšanja roka za dopolnitev vloge z dne 6. 5. 2022. Pritožnica niti ni konkretizirala katero bistveno kršitev določb kazenskega postopka naj bi sodišče prve stopnje s tem zagrešilo, gre pa tudi pritrditi izpodbijanemu sklepu v obrazložitvi pod točko 9, da pritožnica v prošnji za podaljšanje roka z ničemer ni dokazno podkrepila navedb, da bo za dopolnitev vloge z dne 6. 5. 2022 pridobila strokovno pomoč z angažiranjem odvetnika. Sicer pa ne gre spregledati, da je bil oškodovanki kot tožilki poziv za dopolnitev vloge vročen 17. 8.2022, predmetni sklep o zavrženju vlog pa je sodišče izdalo 30. 9. 2022. Oškodovanka kot tožilka je tako dejansko imela več kot mesec dni časa, da vlogo z dne 6. 5. 2022 dopolni tako, da bo sposobna za obravnavanje.

13. Glede na vse zgoraj navedeno, sodišče druge stopnje zaključuje, da je pritožbeno izpodbijani sklep pravilen in zakonit, saj oškodovanka kot tožilka vloge z dne 6. 5. 2022, kljub dopolnitvi z dne 22. 8. 2022, ni oblikovala oziroma popravila v skladu s pozivom in navodili prvostopenjskega sodišča z dne 29. 6. 2022, ko je bila obenem tudi opozorjena na posledico iz tretjega odstavka 76. člena ZKP, ki sodišču nalaga zavrženje nepopolne vloge.

14. Pritožbeno sodišče je oškodovanko oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep, saj je ocenilo, da bi bilo glede na nizko pokojnino s plačilom le-te ogroženo njeno vzdrževanje.

1 npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 228/2007, z dne 28. 6. 2007