Jedro

Tožnica je navajala, da trditve tožene stranke niso resnične oziroma da ni lastnica v odločbi navedenih nepremičnin, vendar pa ima evidenca GURS naravo javne evidence in tako dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar tožnica tega, da navedbe tožene stranke o njenem solastništvu navedenih nepremičnin niso resnične oziroma da ni solastnica navedenih nepremičnin, ni z ničemer izkazala. Tožnica tudi ne more uspeti z navedbo, da je k svoji vlogi priložila ustrezne listine, s katerimi naj bi izkazovala, da so navedbe tožene stranke glede njenega premoženja neresnične, saj je predložila le izpis iz GURS za parcelo št. 1267, ki pa, po podatkih GURS izkazuje zgolj del njenega premoženja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu zoper Republiko Slovenijo v zvezi s pritožbo zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Ps 2117/2016 z dne 15. 2. 2018, zaradi priznanja denarne socialne pomoči in drugih pravic iz javnih sredstev, pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem.

2. V svoji obrazložitvi se sklicuje na določbe 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in na določbe 20., 21. in 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Navaja, da se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 14.281,44 EUR (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre). Na podlagi podatkov Geodetske uprave RS (GURS) in zemljiške knjige ugotavlja, da je tožnica solastnica (do 1/3) dveh stanovanj v krajni vrstni hiši z dvema stanovanjema (št. stavbe 195, št. dela stavbe 1 in 2, k.o. 2300 ...) na naslovih A. in B., katerih vrednost po podatkih GURS znaša 19.369,82 EUR, česar pa v svoji prošnji ni navedla. Tožnica je bila zato o solastništvu navedenih nepremičnin obveščena in pozvana, da to pojasni. V odgovoru je pojasnila, da ni lastnica navedenih nepremičnin in da je upravičena do brezplačne pravne pomoči ter v zvezi s tem priložila izpis iz GURS, ki se nanaša na parcelo št. 1267, k.o. ... Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da ima tožnica premoženje, ki se ne nahaja na naslovu, na katerem živi, to je na C. in katerega vrednost presega 14.281,44 EUR. Zato je bilo treba prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti.

3. Tožnica v tožbi navaja, da je iz priloženih dokazil razvidno, da je po vseh kriterijih upravičena do brezplačne pravne pomoči. Kljub temu je bila njena vloga zavrnjena. Ker njena dokazila niso bila upoštevana, so ji bile kršene osebne pravice.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, medtem, ko odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni ZBPP je prvem odstavku 13. člena določal, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Drugi odstavek 13. člena ZBPP je določal, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek). Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se je materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavljal glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po določbi drugega odstavka 14. člena ZBPP so se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljale določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) je v prvem prvega odstavku 27. člena določal, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če ima samska oseba ali družina premoženje, ki dosega ali presega višino 48 zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 14.281,44 EUR (48 X 297,53).

7. Iz upravnih spisov izhaja, da ima tožnica stalno prebivališče na naslovu C. Iz podatkov GURS in zemljiške knjige izhaja, da je tožnica solastnica (do 1/3) dveh stanovanj v krajni vrstni hiši z dvema stanovanjema, št. stavbe 195, št. dela stavbe 1 in 2, k.o. ..., na naslovih A. in B., katerih vrednost, upoštevajoč deleže tožnice, znaša 19.369,82 EUR. Tožnica je v zvezi s tem sicer navajala, da trditve tožene stranke niso resnične oziroma da ni lastnica navedenih nepremičnin, vendar pa ima evidenca GURS naravo javne evidence in tako dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (169. člen ZUP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena (171. člen ZUP), vendar tožnica tega, da navedbe tožene stranke o njenem solastništvu navedenih nepremičnin niso resnične oziroma da ni solastnica navedenih nepremičnin, ni z ničemer izkazala. Tožnica tudi ne more uspeti z navedbo, da je k svoji vlogi priložila ustrezne listine, s katerimi naj bi izkazovala, da so navedbe tožene stranke glede njenega premoženja neresnične, saj je predložila le izpis iz GURS za parcelo št. 1267, k.o. ..., ki pa, glede na zgoraj navedeno, po podatkih GURS izkazuje zgolj del njenega premoženja.

8. Ob upoštevanju spisovnih podatkov je tožena stranka po presoji sodišča pravilno ugotovila, da ima tožnica premoženje, ki presega zgoraj navedeno višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (14.281,44 EUR), saj ima premoženje v višini 19.369,82 EUR. Ker ugotovljena vrednost tožničinega premoženja, ki se ne nahaja na naslovu, na katerem tožnica stalno prebiva, presega vrednost premoženja, določenega v prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, je tožena stranka prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnila.

9. Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, ni moglo slediti posplošeni in nekonkretizirani tožbeni navedbi, da naj bi bile tožnici kršene osebne pravice.