Jedro

V izreku bi namreč moral Organ za BPP točno navesti, kateri so tisti stroški nudenja brezplačne pravne pomoči, ki jih je uveljavljal tožnik, pa jih ni priznal oziroma jih je zavrnil. Organ za BPP je to sicer res pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe, kar pa v konkretnem primeru iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Bpp 631/2020-7 z dne 4. 10. 2022 in sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Bpp 278/2020-7 z dne 21. 10. 2022 se odpravita in se zadevi vrneta istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijanim sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Bpp 631/2020-7 z dne 4. 10. 2022 je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: Organ za BPP ali toženka) odvetnici A. A. (v nadaljevanju odvetnica ali tožnica) za izvajanje brezplačne pravne pomoči v nepravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. II N 329/2020, priznal odvetniške stroške v skupnem znesku 666,66 EUR (I. točka izreka). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije na transakcijski račun odvetnice (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa opr. št. Bpp 631/2020-7 z dne 4. 10. 2022 izhaja, da Organ za BPP odvetnici ni priznal vseh priglašenih stroškov v celotni priglašeni višini, in sicer je med drugim priznal 50 točk (namesto priglašenih 80 točk) za vlogo z dne 11. 5. 2022, z obrazložitvijo, da je sodišče to vlogo štelo kot drugo vlogo in ne kot pripravljalno vlogo.

3.Z izpodbijanim sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Bpp 278/2020-7 z dne 21. 10. 2022 je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: Organ za BPP ali toženka) odvetnici A. A. (v nadaljevanju odvetnica ali tožnica) za izvajanje brezplačne pravne pomoči v nepravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. II N 139/2020, priznal odvetniške stroške v skupnem znesku 506,40 EUR (I. točka izreka). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije na transakcijski račun odvetnice (II. točka izreka).

4.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa opr. št. Bpp 278/2020-7 z dne 21. 10. 2022 izhaja, da Organ za BPP odvetnici ni priznal vseh priglašenih stroškov v celotni priglašeni višini, in sicer je med drugim priznal v skladu s tarifno številko 19/4 Odvetniške tarife ( v nadaljevanju OT) 2 x 50 točk (namesto priglašenih 2 x 80 točk) za vlogi z dne 1. 2. 2021 in 28. 4. 2021, z obrazložitvijo, da je sodišče ti vlogi štelo kot drugi vlogi in ne kot pripravljalni vlogi.

Tožbene navedbe

5.Zoper navedeni odločitvi je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da se z obrazložitvijo nagrade za pripravljalno vlogo z dne 11. 5. 2022 v zadevi opr. št. Bpp 631/2020 ter za pripravljalni vlogi z dne 1. 2. 2021 in 28. 4. 2021 v zadevi opr. št. Bpp 278/2020, ne strinja. Meni, da jih organ odmerja arbitrarno in brez vsake obrazložitve in iz tega razloga vlaga tožbo. V nadaljevanju tožbe pojasnjuje, zakaj meni, da je šlo za pripravljalne vloge in zakaj so bile le te potrebne za postopek. Izpostavlja, da je šlo za vloge, ki vsebujejo pravna vprašanja, njih vsebinsko razlago, vsebinsko opredelitev do pravno pomembnih vprašanj. Vse tri pripravljalne vloge so, po mnenju tožnice, vsebovale vse potrebne navedbe, ki so bile bistvenega pomena za odločanje o glavni stvari.

6.Po oceni tožnice oba izpodbijana sklepa nimata potrebne obrazložitve, saj je toženka v obeh sklepih navedla le to, da določenih nagrad ni priznala v celoti, obe odločbi sodišča tako, po mnenju tožnice, nimata razlogov, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Po prepričanju tožnice bi toženka morala v izpodbijanih sklepih pojasniti zakaj v tem primeru ne gre za obrazloženo pripravljalno vlogo oziroma takšno vrsto vloge, ki bi ji bilo moč priznati upravičenost plačila zahtevane nagrade, morala bi navesti konkretne okoliščine, navedla pa je le, da je sodišče štelo vloge kot druge vloge. Navedeno po mnenju tožnice pomeni, da je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljeno, saj je toženka priglašene postavke odvetnika neustrezno vrednotila. Tožnica tako meni, da je ob odsotnosti konkretnih razlogov tožene stranke za zavrnilni del njenih odločitev podana tudi absolutna bistvena kršitev pravil postopka, ko odločitev organa sploh ni mogoče preizkusiti, kar terja odpravo izpodbijanega dela s tožbo napadene odločbe.

7.Glede na obrazloženo tožnica sodišču predlaga, da sodišče izvede dokazne predloge, ki jih predlaga v dokaz svojih navedb v tožbi, nato pa izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Bpp 631/2020-7 z dne 4. 10. 2022 v delu, v katerem je bil zavrnjen višji zahtevek za pripravljalno vlogo z dne 11. 5. 2022 v višini 80 točk odpravi in vrne v ponovno odločanje toženki oziroma podredno izpodbijani sklep spremeni tako, da je toženka dolžna tožeči stranki priznati nagrado v višini dodatnih 30 točk, kar predstavlja 18,00 EUR, 2% pavšal 0,36 EUR in 22% DDV v znesku 4,04 EUR, skupaj torej 22,40 EUR, upoštevaje upravičeno plačilo zneska v višini 11,20 EUR. Toženki pa naj naloži povračilo stroškov sodnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8.Predlaga pa tudi, da izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Bpp 278/2020-7 z dne 21. 10. 2022 v delu, v katerem je bil zavrnjen višji zahtevek za pripravljalni vlogi z dne 1. 2. 2021 in 28. 4. 2021 v višini 80 točk odpravi in vrne v ponovno odločanje toženki oziroma podredno izpodbijani sklep spremeni tako, da je toženka dolžna tožeči stranki priznati nagrado v višini dodatnih 60 točk, kar predstavlja 36,00 EUR, 2% pavšal 0,72 EUR in 22% DDV v znesku 8,08 EUR, skupaj torej 44,80 EUR, upoštevaje upravičeno plačilo zneska v višini 22,40 EUR. Toženki pa naj naloži povračilo stroškov sodnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navedbe iz odgovora na tožbo

9.Toženka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Navedbe stranke z interesom

10.Sodišče je na podlagi prvega odstavka 38. člena ZUS-1 in prvega odstavka 19. člena ZUS-1 B. B. (upravičencu do brezplačne pravne pomoči) kot stranki z interesom poslalo kopijo tožbe zaradi morebitnega odgovora. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

Sodna presoja

K točki I izreka:

11.Tožba je utemeljena.

12.Predmet presoje v obravnavani zadevi sta dva izpodbijana sklepa, in sicer odločitev tožene stranke s katero je za izvajanje brezplačne pravne pomoči v nepravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. II N 329/2020, priznala tožnici odvetniške stroške v skupnem znesku 666,66 EUR (I. točka izreka). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije na transakcijski račun odvetnice (II. točka izreka). Ter odločitev tožene stranke, s katero je za izvajanje brezplačne pravne pomoči v nepravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. II N 139/2020, priznala odvetniške stroške v skupnem znesku 506,40 EUR (I. točka izreka). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije na transakcijski račun odvetnice (II. točka izreka).

13.V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bila tožnica z odločbo Bpp določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči, ki je je bila deležna B. B. v zvezi s postopkom opr. št. II N 329/2020 Okrožnega sodišča v Murski Soboti in v zvezi s postopkom II N 139/2020. Tožnica je upravičenko v navedenem postopku tudi zastopala in stroškovnik pravočasno vložila, Organ za BPP pa je predloženemu stroškovniku sledil le delno.

14.Med strankama je sporno vprašanje, ali bi morala toženka tožnici priznati za vloge z dne 11. 5. 2022, 1. 2. 2021 in 28. 4. 2021 za vsako po 80 točk, kot jih je priglasila tožnica in jih šteti kot pripravljalne vloge in ne kot druge vloge, kakor jih je opredelila toženka in tožnici iz tega razloga priznala le 50 točk za vsako izmed navedenih vlog. Sporen je torej le v tem delu zavrnilni del.

15.Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT. Nadalje peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.

16.Toženka je tožnici med drugim priznala 2 x 50 točk (namesto priglašenih 2 x 80 točk) za vlogi z dne 1. 2. 2021 in 28. 4. 2021 in 50 točk (namesto priglašenih 80 točk) za vlogo z dne 11. 5. 2022, zgolj s pojasnilom, da je sodišče te vloge štelo kot druge vloge in ne kot pripravljalne vloge. Toženka svoje odločitve o tem, zakaj tožnici ni odobrila predlagane nagrade, ni obrazložila, navedla je torej le, da gre v konkretnem primeru druge vloge in ne za pripravljalne vloge. Sodišče pritrjuje tožnici, da toženka v izpodbijanih sklepih, v ničemer ni utemeljila in ni pojasnila razlogov zakaj vlog ne šteje kot pripravljalne vloge oziroma zakaj jih šteje kot druge vloge. Zaradi navedenega njene odločitve ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).

17.Iz obrazložitve upravnega akta morajo biti namreč v posledici izvedenega postopka navedene okoliščine, razlogi in pravna podlaga za odločitev organa, konkretizirane na način in v takšni meri, da odločitev, ki je bila sprejeta, nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do navedb opredeli. Prav tako pa morajo biti te okoliščine navedene na način, da jih ob (morebitni) vložitvi pravnega sredstva lahko preveri tudi sodišče. Organ za BPP bi tako moral konkretno navesti in pojasniti zakaj ne šteje navedene vloge kot pripravljalne vloge in navesti pravno podlago za navedeno odločitev.

18.Sodišče je po uradni dolžnosti dolžno preveriti ali izpodbijana odločba organa vsebuje vse konkretizirane razloge za svojo odločitev. Organ za BPP je kot organ v predmetnem postopku vodil uradni postopek v katerem morajo biti, med drugim, spoštovana tudi vsa pravila upravnega postopka med drugim tudi, da je izdana odločba, skladno z določili 214. člena ZUP, ustrezno obrazložena.1 Če je odločba pomanjkljiva in v njej niso navedeni ocena zakonskega dejanskega stanja stvari, pomembna za pravilno in zakonito odločitev, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva, zato so lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna, saj se stranka ne more izjaviti o vsebini (razlogih) izdane odločbe. Stranka ima namreč pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.

19.Iz 22. člena Ustave RS, ki zagotavlja enako varstvo pravic posameznika tudi pred državnimi organi, namreč med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku, kar je bistvo za izvedbo poštenega postopka in velja za vsak postopek voden pred državnim organom. Pravica do izjave pa ne pomeni samo neposredne izjave pred organom ali izjavo o določeni listini temveč tudi izjavo glede obrazložitve razlogov organa za odločitev, saj je navedeno temelj poštenega postopka. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve, tudi, če gre za upravni postopek. Navedeno pa lahko poda samo, kolikor ima pravico do izjave, in da je v posledici akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem v nadaljevanju posamezniku kršena pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena EKČP. Pravica do izjave je namreč ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka in izhaja tudi iz določil ZUP.2

20.Nadalje sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka v celoti ni ugodila zahtevku tožeče stranke, pri tem sodišče pripominja, da mora biti to razvidno tudi iz izreka odločbe. V kolikor tožena stranka prizna le del priglašenih stroškov, mora v izreku sklepa zahtevek v določenem znesku zavrniti. Ker tožena stranka v izreku sklepa ni zavrnila določenega dela zahtevka, ima izpodbijani akt takšno napako, da se ga ne da preizkusiti. Po določbi prvega odstavka 213. člena ZUP se v izreku odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Izrek odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe, saj se z njim odloči o pravici oziroma obveznosti posameznika v upravni zadevi, ki je predmet postopka, vsebina te odločitve pa mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v izreku. Samo izrek odločbe (ne pa njena obrazložitev) namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje ter se izvršuje. V izreku bi namreč moral Organ za BPP točno navesti, kateri so tisti stroški nudenja brezplačne pravne pomoči, ki jih je uveljavljal tožnik, pa jih ni priznal oziroma jih je zavrnil. Organ za BPP je to sicer res pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe, kar pa v konkretnem primeru iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno. Ker sta izreka izpodbijanih sklepov v nasprotju z določili 213. člena ZUP ni bilo v celoti odločeno o vseh zahtevkih tožnika oziroma o vseh postavkah predloženega stroškovnika, se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.3

21.Sodišče tako zaključuje, da ima izpodbijani sklep v delu, ki ga izpodbija tožeča stranka, take bistvene pomanjkljivosti, ki onemogočajo preizkus njegove pravilnosti in zakonitosti. Iz razlogov izpodbijanega sklepa namreč niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih tožena stranka tožnici ni priznala navedene nagrade, izpodbijani sklep tako nima vseh sestavin odločbe po 214. členu ZUP 4, s čimer tožniku ni bila dana možnost za učinkovito pravno varstvo.5 Prav tako izrek ne vsebuje zavrnilnega dela. Glede na navedeno je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

22.Ker so bila v obravnavani zadevi kršena pravila postopka je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Tožena stranka je v ponovljenem postopku skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

23.Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnico in toženko ni sporno. V tej zadevi namreč med strankama ni sporno, da je bila tožnica z odločbo tožene stranke določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči, da je opravila storitve brezplačne pravne pomoči, in da je pravočasno vložila stroškovnik za opravljene storitve. Sporno je le vprašanje, katere storitve se ji glede na določila OT priznajo in v kakšni višini se ji priznajo, ali bi morala toženka priznati nagrado za pripravljalno vlogo, kot to trdi tožnica ali nagrado za drugo vlogo, kot je odločila toženka, kar pa so izključno materialnopravna vprašanja. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, pa ZUS-1 daje sodišču v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

24.Predlogu tožeče stranke, naj sodišče odloči o zadevi, sodišče ni sledilo. Sodišče v sporu polne jurisdikcije odloči le tedaj, ko je s tožbo zahtevana odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi, kadar zakon tako določa ali če je zaradi narave pravice oziroma zaradi varstva ustavne pravice to potrebno (prvi odstavek 7. člena ZUS-1). Pogoje za odločanje v sporu polne jurisdikcije določata prvi odstavek 65. člena in prvi odstavek 7. člena ZUS-1. Upravno sodišče sme na podlagi navedenih določb o upravni zadevi odločiti, če narava stvari to dopušča, in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje.6 Ob tem sodišče še pojasnjuje, da je upravni akt odpravilo in vrnilo istemu organu v ponovni postopek v celoti, saj izreka v obeh izpodbijanih sklepih ne vsebujeta zavrnilnega dela, čeprav je iz vsebine tožbenih navedb jasno, da izpodbija le zavrnilni del in da del v katerem je organ ugodil tožnici, ni sporen.

K točki II izreka:

25.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo je v postopku upravnega spora zastopal odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče ob upoštevanju 22 % DDV (odvetnik je namreč zavezanec za plačilo DDV), kar znaša skupno 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki.

26.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

27.Plačana sodna taksa za postopek bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.