Jedro

Zahteve za varstvo zakonitosti ne morejo vložiti v svojo korist odvetnik, kateremu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka, nastali s preložitvijo glavne obravnave. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve odvetnika za varstvo zakonitosti kot nedovoljene pravilna.

Izrek

Pritožba odvetnika F. B. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljeno zahtevo za varsto zakonitosti odvetnika F. B. iz Ljubljane z dne 12.1.2000. Proti navedenemu sklepu se je pritožil odvetnik F. B. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in je predlagal ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijanega sklepa. V pritožbi navaja, da iz določb člena 421 ZKP ne izhaja, da zagovornik ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti v svojo korist. Višja državna tožilka je predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je mogoče zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti le v korist obdolženca oziroma, da jo sme državni tožilec vložiti tudi v njegovo škodo.

Obdolženčev zagovornik pa zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti v svojo korist, kot je to storil odvetnik F. B., ki je vložil zahtevo zoper pravnomočni sklep o stroških kazenskega postopka, ki jih mora sam plačati zaradi preložitve glavne obravnave. Sodišče prve stopnje je tako odločitev o zavrženju ustrezno obrazložilo. Zato je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo in zahtevo za varstvo zakonitosti odvetnika F. B., vloženo v njegovo korist, zavrglo kot nedovoljeno.

Odvetnikova pritožba, ki sodišču očita bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker naj bi kršilo določbe 1. in 2. odstavka 451. člena ZKP, je zato neutemeljena in je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.