Jedro

ZEN v 11. členu določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov vsi (so)lastniki oziroma skupni lastniki nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Gre za postopek izdelave elaborata, ki se izvaja v okviru pravdnega postopka, zato je spoštovanje pravil postopka in primernost elaborata za vpis sprememb v kataster nepremičnin dolžno preveriti sodišče.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se odločba v izpodbijanem delu (I., II., III., V., VI. in VII. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je parcela št. 691/2 k. o. ...1, v izmeri 841 m2, kot je evidentirana v zemljiškem katastru, del parcele tožeče stranke št. 706/3 (I. točka izreka). Odločilo je, da je elaborat o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru na podlagi tega postopka, s prikazom sprememb ZKP/ZKN (zemljiškokatastrskega prikaza/zemljiškokatastrskega načrta) sodnega izvedenca za geodezijo A. A. z dne 16. 6. 2021, del te sodne odločbe in ji je priložen (II. točka izreka), ter da je tožena stranka dolžna podreti obstoječo ograjo, stoječo na parceli št. 706/3 in vzpostaviti prejšnje stanje v 15 dneh od prejema odločbe, sicer je upravičena to na njene stroške storiti tožeča stranka (III. točka izreka). V ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka). Eventualno nasprotno tožbo je delno zavrglo (V. točka izreka) in delno zavrnilo (VI. točka izreka) ter toženi stranki naložilo obveznost plačila 15.724,28 EUR tožnikovih pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VII. točka izreka).

2. Zoper I., II., III., V., VI. in VII. točko izreka se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe tako, da bo tožnikov zahtevek v celoti zavrnjen, glede eventualnega zahtevka pa ugotovljeno, da odločanje o njem ni potrebno. Sodišču prve stopnje prvenstveno očita bistvene kršitve pravil postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker ni tožena prava stranka in posledično ni podana pasivna legitimacija. Odločba se nanaša na dve fizični osebi, ki v pravdi nista sodelovali. Elaborat, ki je na podlagi II. točke izreka odločbe njen sestavni del, spreminja vsebino, lego in izmero treh parcel - 691/2, 706/3 in 684/3. Slednja je do 2/3 v lasti toženke in do 1/3 v lasti B. B., ki v pravdi ni sodeloval, ni bil tožena stranka in ni imel možnosti obravnavanja. Pri solastnem deležu toženke do 2/3 je vknjižena pravica prepovedi odtujitve na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju v korist C. B., ki prav tako ni sodelovala v pravdi. Posledica elaborata in s tem posledica odločbe sodišča prve stopnje je zmanjšanje parcele št. 684/3, kot to izhaja iz izračuna površin na tretji strani elaborata. Odločba ustvarja poseg v zemljišče brez vednosti in možnosti izjave vseh lastnikov tega zemljišča. Tožnik ni opazil nujnosti udeležbe tretje osebe, čeprav je bilo lastništvo parcele št. 684/3 izpostavljeno v samem elaboratu, na to pa je izrecno in pravočasno opozorila tudi toženka. Do 15. 6. 2022 je tožnik zahteval ureditev zgolj razmerja med parcelama št. 691/2 in 706/3, ki sta v izključni lasti pravdnih strank. Z zahtevkom z dne 15. 6. 2022 pa je zaobjel (z vključitvijo elaborata, ki zajema dodatno parcelo št. 684/3) še tretjo parcelo; zahteval njeno spremembo, kar je sodišče prve stopnje tudi dovolilo. Sodišče prve stopnje se do zgrešene pasivne legitimacije ni opredelilo. Toženkine navedbe v tej smeri so pravočasne. Podala jih je v vlogi z dne 11. 10. 2022, ki jo je sodišče dopustilo na naroku 29. 9. 2022. Navedb prej sploh ni mogla podati, saj do 29. 9. 2022 sporni elaborat, in z njim parcela št. 684/3, nista bila predmet tožbenega zahtevka. Tudi če toženka teh navedb ne bi podala, gre za táko hibo, ki v vsakem primeru terja razveljavitev odločbe. Kadar je predmet tožbe (in nato sodbe) nepremičnina kot celota oziroma njena vsebina (lega, izmera, sestavine), morajo biti toženi vsi njeni solastniki. Gre za nujne sospornike. Ker ni tožena prava stranka, je treba tožbeni zahtevek zavrniti. Očitek teh kršitev se nanaša neposredno na II. točko izreka odločbe. Brez ustreznega geodetskega elaborata pa tudi I. in III. točka izreka odločbe ne moreta biti utemeljeni. Za ugotovitev iz I. točke izreka tožnik nima pravnega interesa, saj bi bil ta utemeljen v elaboratu, s katerim bi se taka ugotovitev določno opredelila in realizirala. Poleg tega ugotovitev iz I. točke izreka odločbe sama po sebi vključuje parcelo št. 684/3 in se tako nanaša na osebe, ki v pravdi niso sodelovale. Tudi III. točka izreka odločbe je smiselna šele ob realizaciji elaborata. Ker je treba tožbeni zahtevek v celoti zavrniti, je odločanje o eventualni nasprotni tožbi nepotrebno. Toženka v nadaljevanju obsežne pritožbe (iz previdnosti) podaja še druge pritožbene razloge, s katerimi vsebinsko nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Opozarja, da je predmet spora napačno evidentiranje parcele št. 691/2, ki je v lasti toženke, dejansko pa njegova last. Gre za razmerje izključno med lastnikoma obeh parcel; parcela št. 684/3 ni predmet spora niti del odločbe sodišča prve stopnje. Nasprotuje tudi ostalim toženkinim pritožbenim navedbam ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik je lastnik parcele št. 706/3, toženka pa št. 691/2. Parcela št. 691/2 obstaja že od leta 1922 in je v lasti toženke in njenih pravnih prednikov; tožnik zatrjuje, da je v geodetskem postopku IDPOS 282 v letu 1984 (ter posledično tudi v nadaljnjih geodetskih postopkih) prišlo do grobe napake. Posledica te napake je, da se je prava parcela št. 691/2 združila s (takrat) toženkino parcelo št. 684/3, nato pa parcela št. 691/2 nepravilno zarisala na tožnikovi parceli št. 706/3, in sicer na njenem južnem delu. S tem se je njegova parcela zmanjšala za "fantomsko", v pisarni geodetske uprave zarisano parcelo št. 691/2. Prostorsko (nepravilno) odmerjen del zemeljske površine z današnjo oznako parc. št. 691/2 torej v resnici predstavlja del (po obsegu prejšnje) parcele št. 706/3, katere lastnik je ves čas. Toženka navedenemu nasprotuje in trdi, da v geodetskem postopku IDPOS 282 ni prišlo do nikakršnih napak ter da se parcela št. 691/2 nahaja in je zarisana točno tam, kot obstaja že od nekdaj.

6. Sodišče prve stopnje je na tožnikov predlog imenovalo izvedenca geodetske stroke z nalogo, da (med drugim) pregleda preteklo geodetsko dokumentacijo, ki se nanaša na sporno zemljišče in poda mnenje o tem, ali so bile v katerem od geodetskih postopkov storjene napake. Izvedenec je ugotovil, da je v geodetskem postopku IDPOS 282 prišlo do napake pri označbi oziroma zarisu parcele št. 691/2, kot to zatrjuje tožnik. Hkrati je opozoril, da je nastalo napako v zemljiškem katastru mogoče sanirati le na podlagi izdelave elaborata. Sodišče prve stopnje je tožniku naložilo obveznost dodatnega plačila predujma za izvedensko delo, in sicer za izdelavo geodetskega elaborata, na podlagi katerega bi se lahko sodba v primeru utemeljenosti tožbenega zahtevka in ugotovitve neustreznega evidentiranja sedanje parcele št. 691/2, realizirala v zemljiškem katastru. Toženka je temu nasprotovala z arguemntom, da tožnik izdelave elaborata ni predlagal oziroma, da je tožnikov predlog prepozno podan. Pri trditvah, da je sodišče prve stopnje preseglo svoje pristojnosti in izvedencu odredilo izdelavo elaborata brez predhodnega tožnikovega predloga, toženka vztraja tudi v pritožbenem postopku.

7. Toženkini očitki niso utemeljeni, kar je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v 21. točki obrazložitve izpodbijane odločbe. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da za izdelavo dodatnega elaborata ni potreben nov, samostojen dokazni predlog, saj gre za del in smiselno nadaljevanje prvotnega izvedenstva, ki ga je tožnik pravočasno predlagal. Stranka mora podati dokazni predlog in v njem določiti dokazno temo, izbira izvedenca in presoja, ali je slednji odgovoril na vsa potrebna vprašanja oziroma opravil vse naloge, ki se med postopkom pokažejo za potrebne, pa je prepuščena sodišču, ki vodi dokazovanje. Izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ne strank. Dokazni predlog s postavitvijo izvedenca je bil podan pravočasno; da je poleg podaje mnenja potrebna tudi izdelava elaborata, se je izkazalo med postopkom. Tožnikov dokazni predlog vključuje strokovno delo, ki ga je opravil izvedenec. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je tožnika pozvalo na doplačilo predujma, in izvedencu odredilo še izdelavo elaborata, je zato pravilno in zakonito.

8. Utemeljeno pa toženka opozarja, da se izdelani elaborat izvedenca geodetske stroke z dne 16. 6. 2021, in posledično odločba sodišča prve stopnje (glede na II. točko izreka), nanašata (tudi) na parcelo št. 684/3, katere solastnika sta toženka in B. B.2 Na osnovi izdelanega elaborata, ki je sestavni del odločbe sodišča prve stopnje, naj bi bilo v zemljiškem katastru spremenjeno stanje parcele št. 684/3, katere solastnik je oseba, ki ni stranka tega pravdnega postopka. B. B. ni sodeloval pri postopku izdelave elaborata, ni bil prisoten na ogledu (nanj ni bil niti vabljen), ki ga je izvedenec izvedel na terenu.3 To je v nasprotju z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (ZEN)4, ki v 11. členu določa, da so stranke v postopkih za izdelavo elaboratov vsi (so)lastniki oziroma skupni lastniki nepremičnin, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Gre za postopek izdelave elaborata, ki se izvaja v okviru pravdnega postopka5, zato je spoštovanje pravil postopka in primernost elaborata za vpis sprememb v kataster nepremičnin dolžno preveriti sodišče. 9. Elaborat, kakršen je izdelan, ni primerna podlaga za spreminjanje katastrskih podatkov, saj predvideva spreminjanje podatkov parcele št. 684/3, ki je v (so)lasti osebe, ki v tem pravdnem postopku in postopku izdelave elaborata ni sodelovala. Ker tožnik uveljavlja, da je sedanja parcela št. 691/2 sestavni del njegove parcele 706/3, mora biti podlaga za spremembo elaborat, ki predvideva posege zgolj v stanje teh dveh parcel, saj le lastnika teh dveh nepremičnin sodelujeta v tem postopku. V tem pravdnem postopku posledic napake, ugotovljene v geodetskem postopku IDPOS 282, ni mogoče v celoti odpraviti, ker v njem ne sodeluje B. B., sedanji (so)lastnik parcele št. 684/3, ki je bila (tudi) predmet meritev v postopku IDPOS 282. 10. Ker elaborat, ki je sestavni del izpodbijane odločbe, ni ustrezna podlaga za spreminjanje katastrskih podatkov, je treba II. točko izreka razveljaviti. Posledično je treba razveljaviti tudi I. in III. točko izreka, ki se nanašata na spremenjene katastrske podatke.

11. Ker o tožbenem zahtevku še ni odločeno, je odločitev o eventualni nasprotni tožbi preuranjena in je treba razveljaviti tudi odločitev iz V. in VI. točke izreka, posledično pa tudi odločitev o stroških (VII. točka izreka).

12. Pritožba je že iz zgoraj navedenih razlogov utemeljena, zato se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločbo v izpodbijanih delih razveljavilo (prvi odstavek 355. člena ZPP) ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Za razveljavitev se je odločilo, ker bo sodišče prve stopnje v okviru že izvedenega dokaznega postopka lahko izvedencu odredilo le dopolnitev oziroma popravo elaborata, medtem ko bi moralo pritožbeno sodišče dokazni postopek v tem delu ponovno izvesti, kar bi bilo za pravdni stranki iz stroškovnega in časovnega vidika neekonomično (drugi odstavek 355. člena ZPP).

13. Med pravdnima strankama je sporno, kje v resnici mejita njuni parceli št. 706/3 in 691/2 oziroma kje v naravi leži in do kod sega parcela št. 691/2. Parcela št. 684/3 ni predmet tega postopka, prav tako v njem ne sodeluje njen solastnik B. B. Sodišče prve stopnje bo zato moralo izvedencu geodetske stroke odrediti popravo elaborata z dne 16. 6. 2021 tako, da bo ta urejal le lego in izmero parcel št. 706/3 in 691/2, ki sta v lasti pravdnih strank, in nato o zadevi ponovno odločiti.

14. Ker pravdni postopek v predmetni zadevi še ni končan, je odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Vse parcele se nahajajo v isti katastrski občini, zato pritožbeno sodišče v nadaljevanju opri zapisu parcel pušča navedbo katastrske občine. 2 To izhaja iz elaborata z dne 16. 6. 2021, toženkinih trditev v pripravljalni vlogi z dne 11. 10. 2022 ter podatkov zemljiške knjige. 3 Glej izvedenčevo vabilo na ogled in izmere z dne 5. 11. 2018 na list. št. 216 spisa. 4 V skladu z drugim odstavkom 151. člena sedaj veljavnega Zakona o katastru nepremičnin (ZKN) je v konkretni zadevi treba uporabljati določbe ZEN. 5 Prim. 8. člen ZEN.