19. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopata B. B. B. in C. C., odvetnika v Z., na seji senata dne 3. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 453/2003 z dne 26. 8. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Okrajno sodišče je v pravdnem postopku delno ugodilo tožbenemu zahtevku pritožnika (v pravdi tožnika) in toženkama naložilo, naj mu nerazdelno plačata 1.012.003 SIT odškodnine. Višje sodišče je pritožnikovi pritožbi delno ugodilo in zvišalo prisojeno odškodnino, pritožbama toženk pa je ugodilo le glede zamudnih obresti. Zoper drugostopenjsko sodbo je prva toženka (zavarovalnica) vložila revizijo in Vrhovno sodišče ji je v pretežni meri ugodilo; sodbi nižjih sodišč je spremenilo tako, da je pritožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zoper prvo toženko v celoti zavrnilo. Ni namreč soglašalo s presojo nižjih sodišč, da delo, pri katerem se je pritožnik poškodoval, glede na okoliščine primera ustreza pravnemu standardu nevarne dejavnosti. Pritožniku je tudi naložilo, naj prvi toženki povrne njene pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Pritožnik se s tako odločitvijo Vrhovnega sodišča ne strinja. Prepričan je, da je opravljanje dela v njegovem primeru pomenilo dejavnost s povečano stopnjo nevarnosti za okolico. Trdi, da se dejansko stanje v zadevah, na katere se v utemeljitev svoje odločitve sklicuje revizijsko sodišče, razlikuje od njegovega primera in poudarja, da je treba vsak primer presojati "in concreto". Zaradi zmotne uporabe drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – ZOR) naj bi Vrhovno sodišče kršilo njegovo "pravico do pravnega varstva" iz 25. člena Ustave. Meni, da je nepravilna tudi odločitev o teku zamudnih obresti od pravdnih stroškov, ki jih mora plačati prvi toženki.

3.Z navedbami, ki po vsebini pomenijo le nasprotovanje pravilnosti presoje Vrhovnega sodišča (o pravnem standardu nevarne dejavnosti in o teku zamudnih obresti), ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. Ustavno sodišče namreč glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik trdi tudi, da je bila (zaradi nepravilne uporabe določbe materialnega prava) kršena njegova pravica iz 25. člena Ustave. Vendar Vrhovno sodišče pravice do pravnega sredstva ni moglo kršiti, saj 25. člen Ustave več od dvostopenjskega sodnega postopka ne zagotavlja. Tudi sicer je pravica do pravnega sredstva (tako kot pravica do enakega varstva pravic iz 22. in pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave) ustavno procesno jamstvo. Kršitve procesnega jamstva pa ni mogoče utemeljiti z zatrjevanjem, da je odločitev po vsebini napačna.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić