Jedro

Plačilo terjatve in umik predloga za izvršbo po opravljeni pisni odločbi in razglasitvi sklepa o domiku, ni razlog za razveljavitev sklepa o domiku.

Sklep o domiku je možno razveljaviti zgolj iz razlogov nepravilnosti pri opravi javne dražbe, ni pa ga možno razveljaviti iz razloga, ker je upnik umaknil predlog za izvršbo po razglasitvi sklepa o domiku nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje domaknilo nepremičnino parc. št. 1332/6 k.o. H. kupcu M. L..

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo dolžnik. Bistvo pritožbenih navedb je, da se vabilu sodišča ni mogel odzvati in je šele iz izpodbijanega sklepa izvedel, da je bila javna dražba opravljena. V letu 2010 je imel oteženo finančno situacijo. Umrl mu je oče, moral je poskrbeti za mamo, ki je izgubila službo ter brezposelno ženo in dva otroka. Terjatev do upnika J. V. – K. d.o.o. je poravnal. Rubež plače je podjetje K. d.o.o. prejelo 24.11.2010 in upnika ni bilo možno poplačati s tem izvršilnim sredstvom. Upnik je umaknil predlog za izvršbo. V primeru, če bo izpodbijani sklep ostal v veljavi, bo petčlanska družina ostala na cesti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnik v pritožbi ne pove razloga, zakaj se vabilu na javno dražbo ni mogel odzvati. Dolžniku je bilo vabilo na javno dražbo za dne 18.11.2010 pravilno vročeno na podlagi določila 142. člena Zakona o pravdnem postopku. Dolžnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti takšne vročitve.

V pritožbi dolžnik ne navaja nobenega drugega razloga, iz katerega bi izpodbijal pravilnost opravljene javne dražbe dne 18.11.2010. Iz spisa sledi, da je sodišče prve stopnje javno dražbo dne 18.11.2010 pravilno izpeljalo in na podlagi nje domaknilo nepremičnino kupcu M. L.. Pritožbo je bilo zato zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

5. Na ostale pritožbene navedbe je odgovoriti: Ni slediti pritožbeni navedbi, da dolžnik, zaradi slabe finančne situacije, ni mogel poravnati denarne terjatve upniku, v znesku 124,38 EUR, in sicer iz dveh razlogov: prvič, ker je sklep o izvršbi, ki je dolžniku nalagal plačilo terjatve, postal pravnomočen 3.7.2009 in se dolžnik zato ne more sklicevati na okoliščine nastale v letu 2010. Drugič, ker gre za tako majhno denarno terjatev, da gola navedba o finančni stiski ne prepriča, da dolžnik terjatve ni mogel izpolniti.

Dolžniku je bil sklep In 51/2010 z dne 17.6.2010, da se bo terjatev J. V. K. d.o.o., v znesku 124,38 EUR izvršila tudi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitvijo vrednosti nepremičnine in prodajo nepremičnine, vročen dne 21.6.2010. Sklep je bil vročen dolžnikovi ženi (1. odstavek 140. člena ZPP). Vsa nadaljnja pisanja so bila dolžniku vročena na podlagi 142. člena ZPP, in sicer: - sklep Okrajnega sodišča v Litiji In 25/2010 z dne 1.7.2010 - sklep Okrajnega sodišča v Litiji In 25/2010 z dne 31.8.2010 - odredba o prodaji z dne 1.9.2010 z vabilom na javno dražbo 7.10.2010 - odredba o prodaji z dne 8.20.2010 z vabilom na javno dražbo 18.11.2010 Za vsa ta pisanja je dolžnik najprej prejel obvestilo v predalčniku s pozivom, da ga dvigne v roku 15 dni, in ker ga ni dvignil, mu je bilo pisanje nato puščeno v hišnem predalčniku.

Dolžnik na pisanja sodišča ni reagiral. Njegov neodziv na pisanja ni možno razlagati drugače kot tako, da je stvar plačila terjatve prepustil prisilni izvršbi in da je s tem privolil v opravo dovoljenih izvršilnih dejanj, tudi poplačilo terjatve s prodajo dolžnikove nepremičnine. Za nastalo situacijo dolžnik sedaj ne more kriviti drugih, ker je posledica zgolj in izključno njegovega ravnanja.

Ni slediti pritožbeni navedbi, da bo na cesti ostala petčlanska družina. Dolžnik bo prejel kupnino, ki jo bo lahko porabil za nakup stanovanja. Stanovanjski standard tožnika in njegove družine se bo sicer poslabšal, ne bodo pa na cesti.

6. Dejstvo plačila terjatve in umik predloga za izvršbo po opravljeni javni dražbi in razglasitvi sklepa o domiku, ni razlog za razveljavitev sklepa o domiku, ker bi se s tem poseglo v pričakovano pravico kupca M. L., kar bi pomenilo kršitev njegove pravice do zasebne lastnine iz 33. in 67. člena Ustave. Kupčevo pričakovanje pridobitve lastninske pravice je tako utemeljeno in konkretno, da zadosti pojmu upravičeno pričakovanje in je zato varovano z ustavnimi določbami o varstvu zasebne lastnine.

Dosedanja sodna praksa (Up 35/98 in Up 77/2004) je enotna, da je sklep o domiku možno razveljaviti zgolj iz razlogov nepravilnosti pri opravi javne dražbe, ni pa ga možno razveljaviti iz razloga, ker je upnik umaknil predlog za izvršbo po razglasitvi sklepa o domiku nepremičnine. Z zavrnitvijo pritožbe zato ni poseženo v enako varstvo pravic dolžnika (22. člen Ustave).

7. V danem primeru tudi ni razlogov za odstop od ustaljene sodne prakse.

Dolžnikovim navedbam o nezmožnosti plačila terjatve in da bo z družino ostal na cesti, ni slediti iz razlogov navedenih v točki 5 obrazložitve.

Sama višina terjatve, ki se je izterjevala v tem izvršilnem postopku, za rešitev obravnavanega primera, ni pomembna. Enako situacijo imamo, če je terjatev znašala 100,00 EUR ali pa 500.000,00 EUR. Gre za to, da je terjatev plačana po razglasitvi sklepa o domiku nepremičnine kupcu in da je upnik iz tega razloga umaknil predlog za izvršbo. Višina izterjevane terjatve torej ne more biti razlog za odstop od ustaljene sodne prakse.

Nepremičnina dolžnika je bila na javni dražbi prodana za ½ ocenjene vrednosti. To ni nobena izjema, prej pravilo. Tudi to torej ne more biti razlog za odstop od sodne prakse.

8. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbo je bilo zato zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).