Jedro

Tožnik je kot delavec tožene stranke (operater v skladišču) skupaj z delavci komunale na območju tožene stranke sodeloval pri nakladanju vreč industrijske ureje na komunalni kamion, s katerim je bila ta ureja neevidentirano odpeljana iz varovanega območja tožene stranke. Sodišče je pravilno presodilo, da je naklepoma huje kršil svoje delovne obveznosti in da je ob taki kršitvi tožena stranka utemeljeno štela, da z njim ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podala tožena stranka dne 28. 7. 2008. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja, vključno s plačilom nadomestila plače, in zahtevek za vrnitev tožnika na delo. Presodilo je, da je tožnik storil v izredni odpovedi očitano hujšo kršitev delovnih obveznosti, to je, da je dne 24. 6. 2008 v sodelovanju z delavci komunale iz prostorov tožene stranke protipravno odtujil osem vreč ureje, oziroma nezakonito razpolagal s sredstvi tožene stranke.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik obširno revizijo in v njej uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vztraja, da očitanega ravnanja ni storil in da je sodišče neutemeljeno ugotavljalo, da naj bi bilo očitano ravnanje storjeno v drugem časovnem obdobju, kot je to izhajalo iz toženkine obdolžitve. Tožnik v postopku tudi ni bil opozorjen, da naj bi kršitev storil v drugem časovnem obdobju in zato ni mogel navajati ustreznih dejstev in dokazov v svojo obrambo. Tožena stranka ni izkazala, da naj bi v danem primeru šlo za hujšo kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti, saj ni bilo ugotovljeno, da bi se tožnik materialno okoristil. Prav tako ni bilo izkazano, da tožnik ne bi mogel nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Tako je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da so bili podani razlogi za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede tega sodba tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih. Odpoved je bila tudi sicer podana po poteku tridesetdnevnega subjektivnega roka odkar je tožena stranka zvedela za kršitev, čeprav je tožena stranka v vabilu na zagovor, ki je bil opravljen dne 18. 7. 2008, res navajala, da gre le za sum storitve kršitve. Kdaj naj bi dejansko začel teči trideset dnevni rok za odpoved, sodišče ni ugotovilo in glede tega sodba v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nima razlogov. Zagovor se je vršil pred poslovno sekretarko tožene stranke, za kar le-ta ni predložila pooblastila, tako da zagovor v bistvu sploh ni bil opravljen. Poleg tega tožena stranka z zagovorom ni počakala, da bi se ga na strani tožnika lahko udeležil tudi predstavnik sindikata.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99-45/08) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, ki sta jih stranki pravočasno navajali in med njimi ni nasprotij, niti ni nasprotij med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in listinami v spisu, tako da se sodba da preizkusiti. Pri tem je sodišče upoštevalo tudi razloge sodbe sodišča prve stopnje, s katerimi je pritožbeno sodišče soglašalo. Ugotovitve sodišča na podlagi izvedenih dokazov, da je do nalaganja spornih vreč ureje na kamion komunale dne 24. 6. 2008 prišlo med 18. 00 in 18. 30 uro in ne med 19. 00 in 19. 30 uro, kot je izhajalo iz pisne obdolžitve, ne pomenijo neutemeljenega nasprotja, saj ta ugotovitev izhaja iz neposredno izvedenih dokazov. Revizijski očitki bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako niso utemeljeni. Prav tako ni utemeljeno zatrjevanje tožnika, da ni mogel pravočasno predlagati ustreznih dokazov glede na časovno spremembo storitve kršitve, saj je bil na to opozorjen že med svojim zaslišanjem dne 21. 1. 2009 na prvem naroku pred sodiščem, na katerem so se izvajali dokazi.

7. Kolikor revizija ne soglaša z dejanskimi ugotovitvami glede tožniku očitanega nezakonitega ravnanja z vrečami industrijske ureje, gre za poskus uveljavljanja zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. To velja tudi za očitke, da tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora ob prisotnosti predstavnika sindikata, saj so bile ugotovitve sodišča drugačne. Zato teh navedb sodišče ni moglo upoštevati.

8. Da naj bi bila odpoved podana po izteku tridesetdnevnega subjektivnega roka, oziroma da ni bilo ugotovljeno, kdaj naj bi odpovedni rok sploh začel teči, je tožnik prvič navajal šele v reviziji. Prav tako je šele v reviziji navajal, da poslovna tajnica, pred katero se je vršil zagovor, naj ne bi imela pooblastila za izvedbo zagovora. Gre za dejstva, ki bi jih tožnik lahko navajal in uveljavljal najkasneje do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 286. člena ZPP). V reviziji pa novih dejstev tožnik tudi glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more več uveljavljati. Zato sodišče tudi teh navedb ni moglo upoštevati.

9. Ob ugotovitvi, da je tožnik, kot delavec tožene stranke (operater v skladišču) skupaj z delavci komunale na območju tožene stranke sodeloval pri nakladanju vreč industrijske ureje na komunalni kamion, s katerim je bila ta ureja neevidentirano odpeljana iz varovanega območja tožene stranke, je sodišče utemeljeno presodilo, da je s tem tožnik naklepoma huje kršil svoje delovne obveznosti in da je ob taki kršitvi tožena stranka utemeljeno štela, da s tožnikom ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Utemeljeno je tožena stranka v zvezi s tem ugotavljala, da zaradi takega ravnanja tožniku ne more več zaupati in da bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja nesprejemljivo tudi iz splošnih preventivnih razlogov. Zato je sodišče utemeljeno presodilo, da so bili na podlagi druge alineje prvega odstavka 111. člena, v zvezi s prvim odstavkom 110. člena ZDR podani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.

10. Ker v reviziji uveljavljani razlogi niso bili podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.