Jedro

Sposobnost vloge za obravnavanje.

Izrek

Pritožba oškodovanca kot tožilca F.R. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje s sklepom I Kr 4946/2017 z dne 19. 5. 2017 po tretjem odstavku 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo vlogo oškodovanca kot tožilca F.R. z dne 27. 1. 2017 in dopolnitev z dne 28. 3. 2017. Vloga je bila zavržena kot nepopolna.

2. Zoper sklep se je oškodovanec kot tožilec pritožil, smiselno zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s, prav tako smiselnim, predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v pritožbeni obrazložitvi vztraja, da je bila vloga z dne 27. 1. 2017 do te mere konkretizirana, da bi jo sodišče prve stopnje lahko obravnavalo. Izvršitveno ravnanje je bilo po njegovem časovno in vsebinsko opisano, druge okoliščine pa, izhajajoč iz zakonskega opisa kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) niso nujne. Razen tega se zahteva za dopolnitev vloge ni nanašala na konkretizacijo dejanja, ampak na osebne podatke, kar govori za drugo vrsto pomanjkljivosti vloge od tiste kot jo je v sklepu ugotovilo sodišče prve stopnje.

5. Zadnja navedba ni točna, kajti po pozivu sodišča prve stopnje na dopolnitev vloge z dne 15. 3. 2017 nobeni izmed sestavin predloga za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj oziroma obtožnega predloga ni bila dana prednost na način, da bi bil pritožnik nanjo posebej opozorjen. Razlika je le glede vrste vloge, pri čemer je tudi ta pogojena s fazo kazenskega postopka, ko se s posameznimi preiskovalnimi dejanja preizkuša (zgolj) utemeljenost suma, da je bilo posamezno kaznivo dejanje storjeno, na glavni obravnavi pa v osnovi njegova dokazanost oziroma razlogi, ki izključujejo protipravnost (kaznivost) dejanja ali krivdo. Od tod potem okoliščina, da je zahtevanih sestavin pri obtožnem predlogu več od sestavin pri predlogu za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj. Skupne obema predlogoma so tako le navedba osebe z morebitnimi osebnimi podatki, opis dejanja in zakonska označba, pri čemer je opis za razumljivost vloge osrednjega pomena.

6. Za opis dejanja je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo to v pritožnikovi vlogi 27. 1. 2017 časovno in izvršitveno preohlapno opredeljeno, da bi ga bilo mogoče obravnavati v smeri nameravanega predloga za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj. Ni namreč vseeno, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno leta 2010, 2011 ali 3 oz. 4 leta pozneje, kot ni vseeno, ali je bilo storjeno z zavestno kršitvijo zakonov ali drugih predpisov, opuščanjem nadzorstva ali drugim očitno nevestnim ravnanjem. Gre za pomembne, alternativno predpisane razmejitve, od katerih je odvisna ne samo dovoljenost kazenskega pregona, ki časovno ni neomejen, ampak zlasti predmet odločitve, ki mora biti predhodno konkretno obravnavan. Če ni, odločitev ni možna. Enako velja za zavestno ali dolžno predvidevanje nastanka hujše kršitve pravic drugega ali škode na javni dobrini ali premoženjske škode, ki vsak zase pogojujeta ugotovitev o vrsti krivde in na koncu še za njihov dejanski nastanek, kot prepovedano posledico.

7. V zvezi z zadnjim pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da premoženjska škoda, ki bi naj pritožniku nastala, v navedeni vlogi niti v približnem znesku ni bila opredeljena, zaradi česar je v smislu večje škode, ki je bila kot znak kaznivega dejanja v pritožbeni obrazložitvi očitno prezrta ni mogoče preizkusiti.

8. Glede na to, in ker pritožnik skladnosti ravnanja z omenjenim pozivom sodišča prve stopnje po dopolnitvi vloge ni zatrjeval oziroma dejanskim ugotovitvam v tej zvezi neposredno ni nasprotoval, je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).