Jedro

Posestnik stvari je lahko tudi tisti, ki nima pogostega stika s stvarjo, ob pogoju, da je v položaju, da oblast lahko izvaja.

Dejanje je motilno, če zaradi tega imetnikova posest preneha ali se omeji, oziroma je poseženo v njegovo mirno uživanje posesti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo, da je toženec motil posest tožnika s tem, da je na skrajnem vzhodnem delu nepremičnine parc št. 472/3 k.o. ..., kjer poteka pot hoje in vožnje z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi do nepremičnine parc. št. 446/3 k.o. ..., nasul material in veje ter tako onemogočil dostop tožniku peš ali z avtomobilom ali drugimi prevoznimi sredstvi po poti do svojega dvorišča oziroma stanovanjske hiše. Tožencu je naložilo, da v roku 8 dni vzpostavi prejšnje posestno stanje tako, da odstrani ves nasuti material in vse veje iz zgoraj navedene trase ter mu prepovedalo vsako nadaljnje takšno motenje posesti. Odločilo je, da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje zavrnilo.

2. Tožnik vlaga pritožbo zoper ugodilni del sklepa (I. točka izreka). Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podredno predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču prve stopnje očita zmoten zaključek glede tožnikove posesti v smislu vožnje z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi po zatrjevani trasi. Tožnik posesti v tem obsegu ni imel, oziroma se te vožnje niso izvajale v takšnem obsegu, da bi lahko govorili o posesti. Iz tožnikove izpovedbe izhaja, da zadnje posestno stanje na spornem delu nepremičnine ni takšno, kot ga je ugotovilo sodišče. Tudi zaslišane priče so potrdile zgolj to, da so pred več leti po enkrat tožniku po tej trasi pripeljale drva. Prevozov, ki so se opravili zgolj enkrat letno, pri čemer je bilo to nazadnje pred dvema letoma, ni moč interpretirati kot (so)posest. Dejanska oblast nad stvarjo mora biti jasna in navzven zaznavna. Tudi drugi prevozi niso bili izvrševani v takšnem obsegu, da bi lahko govorili o (so)posesti. Zatrjevanih prevozov ni zaznal, niti jih niso zaznali drugi sosedje, zato gre šteti, da so bili opravljeni na skrivaj. Posestno varstvo lahko uživa le jasno in navzven zaznavno izvrševanje posesti, kar zatrjevani prevozi zgolj enkrat letno po delu nepremičnine, ki jih ni zaznati, vsekakor niso. Tožnikova posest tudi v obsegu hoje po trasi ni izkazana. Hojo sta potrdila zgolj tožnikova žena in sin, pri tem pa ga ni videla nobena od nevtralnih prič. Tožnikov izgovor, da za dostop do hiše ne more uporabljati stopnic, je neprepričljiv, saj mora po sporni trasi premagati enako višinsko razliko. Tudi če bi šteli za dokazano, da je tožnik sporno traso uporabljal za hojo, je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen. Nasut material in veje tožnika pri (so)posesti v ničemer ne ovirajo. Tožnik je sam izpovedal, da lahko peš še vedno pride do vrat za na dvorišče in tja nemoteno dostopa. Sodišče prve stopnje je glede zadnjega posestnega stanja zmotno ugotovilo dejansko stanje. Zmotno pa je uporabilo tudi materialno pravo, ko je štelo, da vožnje zaradi dostav drv enkrat letno predstavljajo takšno posest, ki uživa posestno varstvo.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev, skupaj s stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik vtožuje motenje posesti zaradi nasutja materiala in vej na skrajnem vzhodnem delu nepremičnine parc. št. 472/3 k.o. ..., s čimer mu je onemogočen dostop peš ali z vozili po poti do svojega dvorišča. Toženec je temu ugovarjal, da tožnik nima posesti na spornem delu nepremičnine.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi 32. in 33. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnik izkazal posest hoje in vožnje po sporni trasi preko toženčevega zemljišča. Toženec je 12. 5. 2018 na traso nasul material in veje, ki tožnika ovirajo pri prehodu do njegovega dvorišča. Ker je bil tožnik pri svoji posesti moten, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo. Odločitvi in razlogom sodišča prve stopnje pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. 7. Zmotno je pritožbeno stališče toženca, da občasni prevozi in prehodi po delu parcele št. 472/3 k.o. ..., katerih sam ni zaznal, ne zadoščajo za zaključek, da je tožnik imel posest hoje in vožnje preko sporne parcele. Posestnik stvari je lahko tudi tisti, ki nima pogostega stika s stvarjo, ob pogoju, da je v položaju, da oblast lahko izvaja. V obravnavanem primeru je ta pogoj izpolnjen, saj tožnik po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje že nekaj let hodi po sporni trasi zaradi zdravstvenih težah, ki mu onemogočajo dostop do hiše neposredno iz javne ceste preko stopnic. Tožnik je traso vse od leta 1996 dalje občasno uporabljal tudi za dostop do dvorišča z avtomobilom, s traktorjem so mu bila pripeljana drva in poljščine, ponj pa je po trasi nekajkrat prišlo tudi reševalno vozilo. Tožnikova kontinuirana, pa čeprav občasna, fizična oblast nad sporno traso v daljšem časovnem obdobju utemeljuje sklep, da je bil tožnik v položaju, da je oblast lahko izvajal. Bistveno je, da je imel tožnik, kadar je to hotel, vedno možnost traso uporabljati in uživati. Zadoščeno je tudi kriteriju zunanje vidnosti, čeprav toženec ni videl tožnika hoditi in voziti po sporni trasi. Ta kriterij je namreč izpolnjen že, če je dejanska oblast nad stvarjo objektivno zaznavna, kar pa je podano v primeru kontinuirane uporabe trase v daljšem časovnem obdobju. Upoštevaje navedeno ni bistveno, da tudi večina prič ni videla tožnika hoditi in voziti po sporni trasi.1

8. Tožnikova posest na sporni trasi je izkazana tako glede voženj kot tudi hoje. Pritožbeno sodišče pri tem sledi dokazni oceni sodišča prve stopnje, ki je logično pojasnilo, da so vrata v tožnikovi ograji namenjena vstopanju in vožnji na dvorišče, kar nakazuje na uporabo sporne trase. Pritrditi gre tudi stališču, da sporna trasa, kljub naklonu terena, predstavlja manjši napor za tožnika glede na njegovo zdravstveno stanje, kot stopnice. Da je po trasi hodil in vozil, sta izpovedala tožnikova žena in sin. Iz izpovedb toženca in njegovih staršev pa izhaja, da je tožnik del obravnavane nepremičnine kosil. To še dodatno kaže na dejstvo, da je traso uporabljal za dostop do svojega dvorišča. 9. Motilno ravnanje je tisto, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti. Dejanje je motilno, če zaradi tega imetnikova posest preneha ali se omeji, oziroma je poseženo v njegovo mirno uživanje posesti. S toženčevim motilnim ravnanjem je bila tožnikova posest vožnje onemogočena, poseženo pa je bilo tudi v njegovo mirno uživanje posesti hoje. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da tožnik v posesti hoje ni bil oviran. Tudi sicer toženec tožnikovih tožbenih trditev, da je onemogočen oziroma oviran pri hoji in vožnji po sporni trasi, ni prerekal. Tožbenemu zahtevku je nasprotoval z navedbami, da tožnikova posest ni izkazana, medtem ko samega motilnega ravnanja in oviranosti tožnika pri hoji in vožnji ni zanikal. Prerekanje slednjega šele v pritožbi je zato prepozno in predstavlja pritožbeno novoto, s katero toženec ne more uspeti.

10. Ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo kršitev, na katere opozarja pritožba, niti tistih, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker toženec s pritožbo ni uspel, tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Prim. VSL sklep II Cp 2479/2015