Jedro

Utemeljen sum storitve kaznivega dejanja izhaja iz sklepa o uvedbi preiskave, ki v zvezi s tem podrobno navaja razloge in zbrane dokaze, v dosedanjem teku preiskave pa utemeljenost suma ni bila ovržena niti omajana.

Izrek

Obdolženima E.J. in M.I. se pripor po 1. in 3. točki, obdolženemu G.K. pa po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljša za en mesec, to je do 12.9.2009 (prvoobdolženemu do 18.14 ure, drugoobdolženemu do 12.45 ure in tretjeobdolženemu do 19.27 ure).

Obrazložitev

A. 1. Zoper obdolžena E.J. in M.I. je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kpd 667/2009 z dne 14.5.2009 odrejen pripor po 1. in 3. točki, zoper obdolženega G.K. pa po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, s sklepom, opr. št. III Kpr 92/2009 z dne 17.6.2009 pa uvedena kazenska preiskava zaradi kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1. S sklepom zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ks 1060/2009 z dne 10.6.2009 je bil pripor obdolžencem podaljšan za dva meseca, to je do 12.8.2009. 2. Pred iztekom za dva meseca podaljšanega pripora preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani v skladu z določilom drugega odstavka 205. člena ZKP predlaga Vrhovnemu sodišču, da pripor zoper obdolžence iz obstoječih pripornih razlogov podaljša še za en mesec. Ocenjuje, da je utemeljen sum o izvršitvi kaznivih dejanj še vedno podan, prav tako pa se okoliščine, ki utemeljujejo priporne razloge, niso spremenile. Preiskovalna sodnica opozarja, da gre za obsežno kazensko zadevo zoper osem obdolžencev, od katerih so trije v priporu v Sloveniji, eden pa v priporu v Švici in tej zadevi še ni bil zaslišan, je pa za to preiskovalno dejanje že poslano ustrezno zaprosilo švicarskim pravosodnim organom. Ljubljansko sodišče je dne 7.7.2009 prejelo obvestilo, da je bil obdolženi B.A. v Švici zaslišan dne 24.6.2009, vendar ker ima možnost vložiti pritožbo zoper izvedeno procesno dejanje, pred potekom roka za pritožbo oziroma izvedenim postopkom s pritožbo švicarski organi zapisnika ne morejo posredovati. Preiskovalna sodnica ocenjuje, da bo v mesecu dni uspela pridobiti zapisnik o zaslišanju navedenega obdolženca in zato predlaga, naj se obdolženim za ta čas pripor podaljša. 3. Zagovornik obdolženega G.K., odvetnik Z.J., je na predlog za podaljšanje pripora odgovoril, naj ga sodišče zavrne, saj meni, da sum storitve kaznivih dejanj za obdolženega K. ni utemeljen, da tudi ni podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, saj je vloga obdolženca pri dejanju obrobna in nepomembna, ima pa zagotovljeno preživljanje. Zagovornik tudi meni, da pripor ni neogiben ukrep in bi bila tudi s hišnim priporom odpravljena morebitna ponovitvena nevarnost oziroma zagotovljena varnost ljudi. Za odobritev hišnega pripora je podala prošnjo tudi L.K., mati obdolženega G.K. B.

4. Za kaznivo dejanje je po tretjem odstavku 186. člena KZ-1 predpisana kazen zapora od petih do petnajstih let in je tako izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 205. člena ZKP za podaljšanje pripora nad tri mesece. Sum, da so obdolženci storili kaznivo dejanje, zaradi katerega zoper njih teče kazenski postopek, je utemeljen s sklepom o uvedbi preiskave, ki v zvezi s tem podrobno navaja razloge iz katerih izhaja utemeljen sum in navaja zbrane dokaze. V dosedanjem teku preiskave utemeljenost suma ni bila ovržena niti omajana.

5. Glede obstoja pripornih razlogov za obdolžence Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bila kriminalna dejavnost izvrševana v okviru dobro organizirane mednarodne združbe katere večina članov je še na prostosti. Šlo je za promet večje količine prepovedane in predvsem nevarne droge. Obdolžena E.J. in M.I. sta tujca, ki ju na Slovenijo nič takšnega ne veže, da bi ne bila podana nevarnost bega iz države zato, da bi se izognila kazenskemu postopku oziroma odgovornosti za kaznivo dejanje in je priporni razlog po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podan. Za vse tri obdolžence je podan tudi priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Navedena je bila že večja teža kaznivega dejanja in način izvršitve, ki kaže na večjo nevarnost storilcev. Dejstvo, da gre za delovanje v združbi, kaže na visoko stopnjo odločenosti obdolžencev za izvrševanje kaznivega dejanja, pri čemer se za obdolženega M.I. ugotavlja, da je imel vlogo organizatorja prodaje, prevoza, pa tudi izterjevalca in neposrednega prodajalca mamil. Dosedanji podatki kažejo, da obdolžena I. in J. izvršujeta kriminalno dejavnost poklicno, kar utemeljuje zaključek, da je podana realna nevarnost, da bi na prostosti kazniva dejanja ponavljala. Obdolženi G.K. naj bi imel 600 EUR mesečnih prihodkov, vendar mu očitno ta sredstva niso zadoščala in se je ukvarjal z inkriminirano dejavnostjo zaradi visokega zaslužka. Ob ugotovljeni teži in načinu izvrševanja kriminalne dejavnosti je tako utemeljen zaključek o obstoju realne nevarnosti, da bi na prostosti kazniva dejanja ponavljal. 6. Okoliščine, ki utemeljujejo obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti hkrati kažejo tudi na neogibnost pripora za zagotovitev varnosti ljudi. Nevarnosti, ki jo za zdravje potencialnih uživalcev mamil predstavlja realna možnost, da bi se obdolženci na prostosti ponovno ukvarjali z izvrševanjem kaznivega dejanja prometa s prepovedano drogo, namreč ni mogoče odpraviti drugače, kot z odvzemom prostosti obdolžencem. Ni namreč mogoče pričakovati, da bi prostovoljno spoštovali omejitve, ki jih določajo milejši omejevalni ukrepi, odvzem prostosti pa je tudi sorazmeren s težo dejanj in potencialno nevarnostjo ponovitve.

7. Kazenska preiskava v tej zadevi je tekla brez kakršnihkoli zastojev, ni pa mogla biti končana iz objektivnega razloga, ki ga navaja v svojih predlogih preiskovalna sodnica. Predlagani čas podaljšanja pripora je primeren čas za izvedbo navedenega preiskovalnega dejanja oziroma pridobitev zapisnika o zaslišanju soobdolženca, zato je Vrhovno sodišče predlogom ugodilo.