Jedro

Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo. To jasno izhaja tudi iz prvega odstavka 292. člena ZUP. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi se tožnik pritožil zoper inšpekcijsko odločbo, to tožnik potrdi tudi v tožbi. Ugovorov zoper izvršilni naslov pa, kot je pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, ni mogoče uveljavljati v okviru pravnih sredstev, ki se nanašajo na izvršilni postopek.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka odločil, da je tožnik denarno kazen v znesku 500,00 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Enota Kranj, št. 0613-104/2016-8 z dne 23. 8. 2016, dolžan plačati v 5 dneh po vročitvi izpodbijanega sklepa; v 2. točki izreka zagrozil z novo denarno kaznijo v znesku 1.000,00 EUR, če tožnik v roku do 31. 10. 2016 ne bo izvršil obveznosti, naložene z izrekom inšpekcijske odločbe št. 0613-104/2016-5 z dne 18. 2. 2016; in v 3. točki izreka odločil, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršbe. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je bila tožniku s sklepom o določitvi izvršbe št. 0613-104/2016-8 z dne 23. 8. 2016 zagrožena denarna kazen v znesku 500,00 EUR, ki bo izrečena, kolikor tožnik do 16. 9. 2016 ne bo s parcele št. 408, k.o. ..., odstranil ves deponiran material - predelano žlindro, ki ni bila pridobljena v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem št. 35458-25/2014-2. Ob ponovnem pregledu dne 26. 9. 2016 je bilo ugotovljeno, da tožnik svoje obveznosti ni izpolnil, saj se stanje na zemljišču od zadnjega pregleda ni spremenilo, zato je bil skladno z 298. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izrečen prisilni ukrep, hkrati pa je bilo tožniku zagroženo z novim, strožjim ukrepom.

2. Drugostopenjski organ je z odločbo št. 0613-835/2016/2 z dne 3. 11. 2016 zavrnil pritožbo tožnika kot neutemeljeno. V odločbi povzame ugotovitve prvostopenjskega organa in se sklicuje na 292. in 298. člen ZUP. Ker je bilo ob ponovnem kontrolnem pregledu ugotovljeno, da zavezanec ni izvršil naloženih obveznosti, je prvostopenjski organ pravilno izdal izpodbijani sklep z izrečeno denarno kaznijo in grožnjo z novo denarno kaznijo, če tožnik do na novo določenega datuma, ne bo izpolnil svoje obveznosti.

3. Tožnik v tožbi pojasnjuje, da mu je bilo z odločbo št. 0613-104/2016-5 z dne 18. 2. 2016 prepovedano odlaganje materiala izven območja dovoljenega posega, opredeljenega v načrtu ravnanja z odpadki, hkrati pa mu je bilo naloženo, da ves material izven območja dovoljenega posega odstrani in vzpostavi prejšnje stanje. Ker naložena obveznost ni bila izpolnjena, je bila s sklepom št. 0613-104/2016-8 z dne 23. 8. 2016 začeta izvršba in zagrožena denarna kazen v znesku 500,00 EUR, v kolikor tožnik naložene obveznosti ne bo izpolnil. Ker tudi v tem roku obveznosti ni izpolnil, je inšpektor izdal izpodbijani sklep. Ukrepa inšpektorja iz odločbe št. 0613-104/2016-5 z dne 18. 2. 2016 ni izpodbijal, saj grožnje o prisilnem ukrepu ni jemal resno, dokler mu ni bila izrečena denarna kazen. Navaja, da inšpektor ne loči pojma deponiranja in trajnega vnosa, saj je napačno razumel njegovo namero glede začasnega skladiščenja. Kot pojasnjuje v nadaljevanju, bi do odrejenega datuma odstranil deponirani material, vendar še ni imel pripravljene lokacije, na kateri je nameraval uporabiti žlindro za ureditev okolice konjskega hleva. Prepričan je, da je skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem zagotavljal vnos ustreznega materiala. Meni, da je izpodbijani sklep, zaradi nepravočasne izpolnitve obveznosti po sklepu o dovolitvi izvršbe, nezakonit, če je sklep o uvedbi izvršbe ničen. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo. V odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je izvršba poseben samostojen upravni postopek z vrsto posebnosti, s katerimi se zavezanca prisiljuje k izpolnitvi obveznosti, ki je ni izpolnil prostovoljno, izvršba pa se opravi na način in s sredstvom, ki je za zavezanca najmilejši. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je v inšpekcijski zadevi nedovoljenega poseganja v gozd izdal sklep o dovolitvi izvršbe, postavil nov rok za izpolnitev obveznosti ter zagrozil z denarno kaznijo v primeru neizpolnitve obveznosti. Zoper ta sklep in zoper odločbo se tožnik ni pritožil, vložil pa je predlog za odpravo in razveljavitev sklepa po nadzorstveni pravici in predlog za izrek ničnosti sklepa, kar pa je nedopustno. Tožnik je bil seznanjen, da bo uporabljen prisilni ukrep - denarna kazen, če ne bo ravnal po izvršljivi odločbi in v roku izpolnil naložene obveznosti. Ker obveznost ni bila izpolnjena, je bilo treba izrečeni prisilni ukrep uporabiti in zagroziti z novim ukrepom. Rok za izvršbo je bil že večkrat podaljšan, postavljen je bil ustrezen in primeren rok za izpolnitev naložene obveznosti, razlogov za ustavitev postopka in za odpravo izpodbijanega sklepa pa ni bilo.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V zadevi ni sporno, da je bilo tožniku z inšpekcijsko odločbo št. 0613-104/2016-5 z dne 18. 2. 2016 prepovedano odlaganje materiala izven območja dovoljenega posega, opredeljenega v načrtu ravnanja z odpadki, in naloženo, da mora ves material izven območja dovoljenega posega odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje. S sklepom št. 0613-104/2016-8 z dne 23. 8. 2016 je bilo ugotovljeno, da je postala odločba dne 22. 2. 2016 izvršljiva in z istim sklepom je bila zagrožena izvršba z denarno kaznijo, če tožnik obveznosti ne bo izpolnil v postavljenem roku. Ker tožnik v roku ni izpolnil obveznosti, je bil izdan izpodbijani sklep, s katerim je bila tožniku naložena v plačilo denarna kazen v znesku 500,00 EUR in določen rok za izpolnitev naloženih obveznosti do 31. 10. 2016. 7. Pravna podlaga za izvršbo s prisilitvijo z denarno kaznijo je 298. člen ZUP. Po drugem odstavku tega člena organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ta ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če rok poteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa organ določi nov rok za izpolnitev obveznosti in zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo. Iz tretjega odstavka 298. člena ZUP izhaja, da prva denarna kazen, ki se izreče za prisilitev, ne sme presegati 1.000,00 EUR, vsaka naslednja denarna kazen za prisilitev pa je lahko izrečena le do tega zneska.

8. ZUP torej v primerih, kot je obravnavani, izrek denarne kazni veže na eno samo okoliščino, to je, da je tudi naknadni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova pretekel brez uspeha. Obstoj te okoliščine med strankama upravnega spora ni sporen, saj tožnik v tožbi pojasnjuje, da do odrejenega datuma ni odstranil deponiranega materiala na parceli št. 408, k.o. ..., saj še ni imel pripravljene lokacije za nanos tega, bil pa je tudi prepričan, da je skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem zagotovljen vnos materiala in da na lokaciji zunaj tega dovoljenja lahko začasno skladišči žlindro. Izpodbijani sklep je torej v tem pogledu pravilen in zakonit. 9. Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo. To jasno izhaja tudi iz prvega odstavka 292. člena ZUP, po katerem je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena zgolj pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi se tožnik pritožil zoper navedeno inšpekcijsko odločbo, to tožnik potrdi tudi v tožbi. Ugovorov zoper izvršilni naslov pa, kot je pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, ni mogoče uveljavljati v okviru pravnih sredstev, ki se nanašajo na izvršilni postopek.

10. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Sodišče je odločalo na nejavni seji, ker pravno relevantna dejstva med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).