Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kljub sklenjeni pogodbi toženkina obveznost plačati zavarovalnino na dan škodnega dogodka ni obstajalo, ker tožnica (še) ni plačala premije.
Revizija se zavrne.
Tožnica je na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju zahtevala plačilo odškodnine v prometni nesreči 16.2.2002 poškodovanega avtomobila. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker v času nesreče zavarovalnega kritja tožene stranke ni bilo, saj je tožnica prvi obrok zavarovalne premije plačala šele štiri dni po nesreči. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.
Tožnica v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako spremembo sodb obeh sodišč, da se njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Revizija zatrjuje, da sta sodišči z vidika uporabe materialnega prava napačno presodili zavarovalno polico. Na podlagi podatkov zavarovane police pojasnjuje, kako je bila izračunana premija, zatrjuje, da zapadlost posameznega obroka ni bila časovno opredeljena, nato pa še, da je bil očiten namen strank te zavarovalne pogodbe, da jamstvo toženke nastopi z dnem sklenitve zavarovalne pogodbe in ne šele s plačilom premije. Obe sodišči sta nekritično presojali materialno vsebino te pogodbe. Njuno stališče bi bilo pravilno le, če bi bilo dogovorjeno plačilo takoj ob sklenitvi pogodbe. Prava volja pogodbenih strank je bila ta, da jamstvo zavarovalnice nastopi takoj ob podpisu pogodbe, odloži se le plačilo premije. Že dejstvo, da je bila toženka pozvana na plačilo premije, dodatno pojasnjuje zatrjevano voljo. Da gre za takojšen prevzem jamstva neodvisno od časa plačila premije, potrjuje tudi zapis na sami zavarovalni polici, da se jamstvo prevzame z dnem 10.5.2001 in da bo premija plačana v štirih obrokih. Ob pravilni uporabi pogodbenega materialnega prava bi bilo treba tožbenemu zahtevku ugoditi.
Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
Dejanska podlaga za odločitev v tej zadevi so ugotovitve obeh sodišč, da sta pravdni stranki pogodbo o zavarovanju avtomobilskega kaska sklenili 10.5.2001 in se v njej dogovorili, da bo premijo v štirih obrokih plačalo tožničino podjetje, ki pa tega ni storilo. Prvi obrok premije je plačala sama tožnica šele 20.2.2002, do prometne nesreče pa je prišlo že 16.2.2002, kar je tožnica takrat očitno zamolčala.
V povzeti dejanski podlagi ni ugotovitve obeh sodišč, da naj bi bila prava pogodbena volja pravdnih strank, da toženka prevzame takojšnje jamstvo neodvisno od časa plačila (prvega obroka) premije. Revizijsko sodišče poudarja,da gre pri ugotavljanju prave ali dejanske pogodbene volje za vprašanje dejanske narave, pri ugotavljanju pomena in učinkov pogodbe pa za vprašanje pravne narave. Revizijska trditev o drugačni pogodbeni volji strank glede vprašanja nastopa zavarovalnega kritja zato sodi v področje dejanskega stanja. Ker po tretjem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) z revizijo ni mogoče uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, revizijsko sodišče take trditve ne more obravnavati.
Ob povzeti dejanski podlagi sta obe sodišči pravilno uporabili prvi odstavek 20. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-99 v zvezi z drugim odstavkom 913. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR; v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika). V navedeni določbi splošnih pogojev je jasno opredeljeno, da začne teči zavarovalno kritje po izteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, vendar le, če je do tega dne plačana zavarovalna premija, sicer pa po izteku 24. ure tistega dne, ko je premija plačana. Zato je materialnopravno pravilna presoja obeh sodišč, da toženkina obveznost plačati zavarovalnino na dan škodnega dogodka ni obstajala. Revizijsko sodišče pojasnjuje, da je taka tudi sodna praksa tega sodišča. Tako je na primer v zadevi III Ips 58/2002 revizijsko sodišče poudarilo, da je zavarovalna pogodba sicer sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico. Kadar pa je dogovorjeno, da je treba plačati premijo po sklenitvi zavarovalne pogodbe, s samo sklenitvijo zavarovalne pogodbe še ne nastane obveznost zavarovalnice, da plača zavarovalnino tudi za škodni primer, ki je nastal pred plačilom premije.
Revizijsko sodišče je toženkino neutemeljeno revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo in z njo tudi njene priglašene revizijske stroške.