20. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 2. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 3115/2001 z dne 6. 3. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kočevju št. I 2001/00433 z dne 20. 6. 2001 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrajnega sodišča v Kočevju št. I 2001/266 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je najprej vložil ustavno pritožbo zoper sklepe sodišč, ki po njegovih lastnih navedbah še niso postali pravnomočni. Iz navedb ustavne pritožbe je bilo moč razbrati, da gre za sklepe Okrajnega sodišča v Kočevju, izdane v zvezi z izvršbo preživninskih obveznosti, med drugim sklep v zadevi št. I 2001/266. Navedel je, da ni oče otrok, za katere mora plačevati preživnino, sicer pa naj bi preživnino tudi že plačal, uveljavljal pa naj bi tudi znižanje oziroma ukinitev obveznosti plačevanja preživnine. Zato naj sklepi o izvršbi preživninskih terjatev ne bi mogli postati pravnomočni. Prav tako naj bi vložil pritožbo. V času teka postopka pred Ustavnim sodiščem je Ustavnemu sodišču poslal nadaljnjo vlogo, s katero je kot predmet izpodbijanja navedel zgoraj citirani sklep Višjega sodišča v Ljubljani. S tem sklepom je Višje sodišče v pretežnem delu zavrnilo pritožnikov ugovor zoper sklep o izvršbi preživninske terjatve, v manjšem delu pa je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Glede zavrnilnega dela (le ta je lahko predmet pritožnikove ustavne pritožbe) je Višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pritožnik (v izvršilnem postopku dolžnik) sporne terjatve še ni poravnal in da so se plačila, na katera se je skliceval, nanašala na drugo obveznost. V vlogi, ki jo je poslal Ustavnemu sodišču, je pritožnik navedel, da je obveznost že poravnal, kar naj bi bilo razvidno iz položnic.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Okrajnega sodišča v Kočevju št. I 2001/266 ni dovoljena. Zoper ta sklep je pritožnik že vložil ustavno pritožbo in Ustavno sodišče jo je zavrglo (Sklep št. Up-324/02 z dne 29.6.2004). Iz istih razlogov je treba zavreči tudi novo ustavno pritožbo, kolikor se nanaša na omenjeni sklep.

3.Prav tako ne bi bila dopustna ustavna pritožba zoper sklep Okrajnega sodišča v Kočevju št. 2001/00433. Gre namreč za sklep sodišča prve stopnje, zoper katerega je dopustna pritožba. Vendar je pritožnik naknadno ustavno pritožbo razširil še na sklep sodišča druge stopnje, ki je v vmesnem času že odločilo o njegovi pritožbi. Zato je treba šteti, da pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje.

4.Ustavna pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje je torej dopustna, vendar očitno ne gre za kršitev človekovih pravic.

Glede spornega vprašanja, ali se izkazana pritožnikova plačila nanašajo na sporno obveznost ali na kakšno drugo pritožnikovo obveznost istemu upniku, sta se sodišči prve in druge stopnje opredelili. Na način, ki ustavno ni sporen, sta ugotavljali in tudi ugotovili ter razumno obrazložili, da se pritožnikova plačila ne nanašajo na obveznost, ki je predmet tega postopka.

Z zavrnitvijo ugovora pritožnika zato ni prišlo do kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Omeniti velja še, da druge okoliščine, na katere se sklicuje pritožnik, za odločanje sodišča v izvršilnem postopku niso mogle biti relevantne, kot tudi niso relevantne za odločitev Ustavnega sodišča.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka ter na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger